PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iranu
3.2.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Struan Stevenson, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Ashley Fox, Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański, Tomasz Piotr Poręba, Adam Bielan v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0078/2010
B7‑0078/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker se politične razmere v Iranu še naprej slabšajo, iranska vlada pa ne kaže nikakršne namere, da namerava ukrepati spričo dvomov z vsega sveta glede legitimnosti volitev v letu 2009;
B. ker je močno razširjeno kršenje človekovih pravic, vse od nestrpnosti do verskih in etničnih manjšin do zrežiranih sojenj ter mučenja in usmrtitev političnih oporečnikov,
C. ker Iran še naprej spodbuja, oskrbuje in financira skrajna in teroristična gibanja na vsem Bližnjem vzhodu ter s tem spodkopava prizadevanja za dosego trajnega miru v regiji,
D. ker obstajajo tehtni dokazi, da si Iran še naprej prizadeva izdelati jedrsko orožje ter očitno krši svoje obveznosti v okviru pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in resolucij Združenih narodov, ki mu narekujejo prenehanje bogatenja urana,
E. ker številne evropske države trgujejo z Iranom, v zadnjih treh letih pa je ta izmenjava znašala kar 65 milijard EUR,
1. obsoja zatiranje demokracije v Iranu, zlasti odrekanje svobode izražanja in rutinsko kršenje človekovih pravic nasprotnikom režima;
2. obsoja neodzivanje režima na dvome o legitimnosti objavljenih volilnih izidov;
3. obsoja rutinsko kršenje človekovih pravic nasprotnikom režima v Iranu; poziva iransko vlado, naj zniža vse kazni, izrečene protestnikom, ter izpusti na prostost vse protestnike, ki jim sodijo ali so v priporu;
4. je ogorčen nad nedavnimi usmrtitvami političnih protestnikov ter zlasti ostro obsoja usmrtitev dveh političnih zapornikov 28. januarja 2010 zaradi „organiziranja demonstracij“ in povezav z „nedavnimi nemiri“, čeprav sta bila pridržana več mesecev pred vsedržavno vstajo, ki so jo sprožile ponarejene volitve junija 2009;
5. obsoja mučenje in zrežirana sojenja pridržanih protestnikov ter siljenje zapornikov v lažna priznanja in dajanje lažnih obtožb proti opozicijskim skupinam na televiziji;
6. obsoja uradne izjave iranskega pravosodja, da je vsaka podpora opozicijski skupini Mudžahidi iranskega ljudstva (PMOI) ali povezava z njo dejanje „sovraštva do Boga“ („moharebe“), ki se ga po islamskem kazenskem pravu kaznuje z usmrtitvijo; ugotavlja, da te izjave očitno odpirajo pot usmrtitvam mnogih mladih protestnikov;
7. obsoja vsako rutinsko in sramotno kaznovanje mladoletnikov s smrtno kaznijo in zlasti odraslih oseb, obsojenih „zločinov“ v zvezi z spolnimi prestopki ali spolno usmeritvijo, kar je v nasprotju z mednarodnopravnimi obveznostmi Irana;
8. je globoko zaskrbljen zaradi pridržanja in dolgotrajnega pripora sorodnikov prebivalcev taborišča Ašraf, katerih edini prestopek je bil obisk pri svojih družinah v Iraku;
9. obsoja izjavo iranskega predsednika, v kateri poziva k uničenju države članice Združenih narodov, Izraela, kar je kršitev vseh veljavnih standardov miroljubnih mednarodnih odnosov, ter ga zaradi ohranitve miru na Bližnjem vzhodu poziva, naj se opraviči za takšne izzivalne izjave in jih prekliče;
10. poziva iransko vlado, naj nemudoma ustavi moralno in materialno podporo terorizmu in ekstremizmu, ki jo zagotavlja preko predstavnikov v Gazi, Libanonu, Iraku, Jemnu in drugih državah, zlasti podporo Hamasu in Hezbolahu pri njunih nenehnih poskusih napadov na civiliste v Izraelu ter domnevno podporo radikalnim šiitskim skupinam v Iraku, ki z nenehnimi samomorilskimi bombnimi napadi napadajo ne le pripadnike mirovnih sil, temveč počnejo grozodejstva proti iraškemu civilnemu prebivalstvu;
11. poziva iransko vlado, naj ustavi svoja prizadevanja za izdelavo jedrskega orožja ter omogoči inšpekcijski pregled vseh objektov v skladu z zahtevami Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA);
12. podpira mednarodna prizadevanja za zaostritev sankcij proti Iranu, vključno z zamrznitvijo poslovanja z Iransko centralno banko in podjetji, ki jih nadzoruje revolucionarna garda, zaostritvijo prepovedi mednarodnih potovanj in zamrznitvijo lastnine posameznih oseb in podjetij, dokler ne pride do zaustavitve domnevnih dejavnosti bogatenja urana, zagotovitve skladnosti z zahtevami IAEA in takojšnjega izboljšanja na področju človekovih pravic;
13. poziva kitajsko vlado, naj podpre mednarodna prizadevanja za omejitev iranskega jedrskega programa;
14. graja številne evropske države in podjetja, ki vzdržujejo obsežne trgovinske povezave z Iranom v vrednosti več milijard evrov letno; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Siemensa o prekinitvi poslovanja z Iranom od sredine leta 2010 in poziva druga evropska podjetja, naj storijo enako;
15. poziva države članice, naj Irana ne oskrbujejo z nobenimi napravami ali orožjem, ki bi jih lahko na kakršen koli način uporabili za zatiranje uličnih protestov;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu direktorju Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter vladi in parlamentu Irana.