PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iranu
3.2.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Lena Kolarska-Bobińska, Mario Mauro, Michael Gahler, Marco Scurria, Alejo Vidal-Quadras, Potito Salatto, Tunne Kelam, Salvatore Tatarella, Monica Luisa Macovei v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0078/2010
B7‑0080/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije s 24. aprila 2009 o humanitarnih razmerah ljudi, nastanjenih v taborišču Ašraf,
– ob upoštevanju izjave o Iranu, ki jo je Evropski svet dal na svojem zasedanju 10. in 11. decembra 2009,
– ob upoštevanju izjave predsedstva z dne 28. decembra 2009 o nedavnih demonstracijah v Iranu,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih podpisnica je Islamska republika Iran,
– ob upoštevanju izjave iranskega ministrstva za obveščevalne zadeve z dne 5. januarja 2010, ki je vse stike med iranskimi državljani in 60 nevladnimi organizacijami ter številnimi mednarodnimi mediji, ki poročajo v perzijščini, razglasilo za nezakonite,
– ob upoštevanju dogodkov dne 27. decembra 2009, ko je bilo v opozicijskih protestih ubitih 15 ljudi, med njimi nečak opozicijskega vodje Sejed Ali Musavi, ter dogodkov, ki so sledili,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice z dne 12. januarja 2010 o sojenju sedmim voditeljem skupnosti Baha'i,
– ob upoštevanju resolucije sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) z dne 27. novembra 2009 o izvajanju sporazuma o varovanju jedrskih materialov in ustreznih določb resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008) in 1835 (2008),
– ob upoštevanju pisma z dne 29. novembra 2009, ki ga je podpisala večina članov iranskega majlisa in ki narekuje Iranski organizaciji za atomsko energijo, naj oblikuje načrte za izgradnjo novih deset objektov za bogatenje urana, ter izjave predsednika majlisa z dne 30. novembra 2009, v kateri je izrazil dvom glede pomena Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja,
– ob upoštevanju dejstva, da so iranske oblasti preklicale obisk delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Iranom v Teheranu, ki naj bi potekal od 8. do 11. januarja 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker se splošni položaj človekovih pravic v Iranu še naprej slabša, še posebej kar zadeva državljanske pravice in politične svoboščine,
B. ker je več deset tisoč iranskih državljanov že večkrat odšlo na ulice, da bi protestiralo proti izidom predsedniških volitev, ki so potekale 12. junija 2009, ter proti drugim kršitvam temeljnih pravic; ker naj bi bilo vsaj 150 ljudi ubitih, več tisoč protestnikov pa aretiranih, nazadnje po smrti Hoseina Alija Montazerija ter med šiitskim verskim obredom ašura in po njem,
C. ker so oblasti na proteste odgovorile z uporabo sile, čemur so sledile smrtne žrtve, množične aretacije in smrtne obsodbe večjega števila protestnikov,
D. ker oblasti trdijo, da za temi demokratičnimi protesti stojijo tuje vlade in organizacije, zato so iranskim državljanom prepovedale stike s številnimi tujini nevladnimi organizacijami, mednarodnim medijem pa preprečile navzočnost v državi,
E. ker se je začelo sojenje proti sedmim voditeljem skupnosti Baha'i, pri čemer se zdi, da obtožbe proti njim temeljijo na njihovi pripadnosti verski manjšini;
F. ker je Iran podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ker se je z ratifikacijo te pogodbe odrekla pridobivanju jedrskega orožja in ker je po zakonu dolžna, da vse svoje jedrske dejavnosti, vključno z jedrskim materialom, prijavi in podredi varnostnim mehanizmom Mednarodne agencije za jedrsko energijo,
G. ker člen IV Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja omenja neodtujljivo pravico pogodbenic, da raziskujejo, proizvajajo in uporabljajo jedrsko energijo za miroljubne namene, brez kakršne koli diskriminacije in v skladu s členoma I in II te pogodbe;
H. ker je Iran tajno razvijal jedrski program skoraj 20 let, s čimer je očitno kršil izrecno določene obveznosti po Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja,
I. ker je Iran do 21. septembra 2009 prikrival gradnjo obrata za bogatenje urana blizu mesta Kum, s čimer je kršil določbe različice 3.1 revidiranega kodeksa Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter številne resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, v katerih je ta zahteval popolno prekinitev dejavnosti, povezanih z bogatenjem urana,
J. ker Iran doslej še ni ustavil nobene dejavnosti, povezane z bogatenjem in predelovanjem ter pridobivanjem težke vode, ter še ni ratificiral dodatnih protokolov k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, kakor to zahtevajo resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1696 (2006), 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008) in1835 (2008), s čimer bi se obnovilo zaupanje v povsem miroljubno naravo njegovega programa,
K. ker ima iranski parlament (majlis) v skladu z iransko zakonodajo pooblastila, da ratificira dodatni protokol, in je s svojim ukrepanjem preprečil ratifikacijo,
L. ker je general direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo v odhajanju, El Baradej, v omenjenem poročilu z dne 16. novembra 2009 dejal, da mora Iran izvajati dodatni protokol in zadovoljivo pojasniti nerešena vprašanja, sicer agencija ne bo mogla dati verodostojnih zagotovil, da Iran nima neprijavljenega jedrskega materiala in da ne izvaja neprijavljenih jedrskih dejavnosti; ker je El Baradej še dejal, da ostaja še več nerešenih vprašanj, ki zbujajo zaskrbljenost o mogočih vojaških razsežnostih iranskega jedrskega programa,
M. ker bi iranske vojaške jedrske zmogljivosti zelo ogrozile svetovni mir in varnost, saj bi temeljito spremenile in destabilizirale strateško ravnotežje na Bližjem vzhodu ter temeljito spodkopale Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja,
N. ker Iran še naprej razvija balistično raketno tehnologijo in zmogljivosti za razvrstitev medcelinskih balističnih raket, torej distribucijski sistem za tovorjenje jedrskega orožja,
O. ker je varnostni svet Združenih narodov v svoji resoluciji št. 1803 (2008) pozval k opreznosti pri sprejemanju novih obveznosti glede javne finančne pomoči v trgovini z Iranom in glede sodelovanja finančnih institucij z vsemi bankami s sedežem v tej državi,
P. ker so voditelji skupine G8 na letnem vrhunskem srečanju, ki je potekalo od 8. do 10. julija 2009 v italijanski L'Aquili, izrazili veliko zaskrbljenost nad nevarnostjo širjenja jedrskega orožja, ki jo predstavlja iranski jedrski program, in nad dejstvom, da Iran še naprej ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti,
Q. ker iranska vlada še naprej pritiska na iraške oblasti, naj na silo razpustijo taborišče Ašraf,
R. ker je mogoče preklic uradnega obiska delegacije Evropskega parlamenta v Iranu videti kot nov dokaz, da želi iranska oblast omejiti prisotnost tujcev v državi, da ti ne bi bili priča njenim dejanjem,
Človekove pravice
1. ponovno izreka strogo obsodbo nad nadaljnjo uporabo policijske sile, med drugim nad streljanjem na neoborožene množice, o katerem se je poročalo; obžaluje samovoljne aretacije in uboje protestnikov in opozicijskih voditeljev, ki so jih zagrešile iranske varnostne sile in paravojaške organizacije; od iranskih oblasti zahteva, naj spoštujejo temeljne državljanske in politične pravice, še zlasti svobodo izražanja, zbiranja in obveščanja, in jih prenehajo zatirati;
2. je zgrožen nad odločitvijo iranskih oblasti, da obesijo dve mladi osebi, Mohameda Rezo Ali-Zamanija and Araša Rahmanpura, ki sta bila obtožena „sovraštva do boga” („moharebe”), čeprav sta le izrazila svoje nasprotovanje režimu v povolilnih protestih junija 2009,
3. poziva k izpustitvi vseh oseb, ki so bile aretirane med nedavnimi protesti, ter pripadnikov opozicije – študentov, akademikov, aktivistov, novinarjev in borcev za človekove pravice –, ki so bili aretirani v zvezi z nedavnimi nemiri, pri čemer so jih pogosto brez opozorila aretirali doma ali na delovnem mestu; poziva iranske oblasti, naj Mednarodnemu odboru Rdečega križa brez izjeme omogočijo dostop do vseh zapornikov;
4. poziva visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, naj v Iran pošlje posebnega odposlanca, ki bo spremljal položaj političnih pripornikov ter zagotovil, da bodo iranske oblasti spoštovale mednarodne standarde za postopke ter pravne obveznosti glede človekovih pravic;
5. poziva iranske oblasti, naj začnejo konstruktivni dialog z opozicijo, da bi v državi vzpostavili polno demokracijo;
6. obsoja odločitev iranskih oblasti, da prepovedo stike s tujimi nevladnimi organizacijami, še zlasti tistimi, ki si prizadevajo za zaščito državljanskih svoboščin in pravic, ter oblasti poziva, naj prepoved nemudoma prekličejo;
7. ostro obsoja smrtne obsodbe in usmrtitve v Iranu in poziva k ukinitvi smrtne kazni; meni, da je obtožba „moharebe”, ki pomeni zločin proti islamski veri, nesprejemljiva;
8. ostro obsoja odločitev iranske vlade, da začne proces proti sedmim voditeljem skupnosti Baha'i v državi; vlado ponovno poziva, naj spoštuje svoje obveznosti glede spoštovanja verskih manjšin ter naj takoj izpusti voditelje skupnosti Baha'i in vse, ki so pridržani le zaradi svojega verskega prepričanja;
9. zahteva, naj se mednarodnim in vsem iranskim medijem omogoči neovirano spremljanje dogodkov v Iranu; poudarja, da lahko jasno sliko o dogodkih podajo le neodvisni mediji;
Jedrsko vprašanje
10. ponovno poudarja, da zbuja nevarnost širjenja jedrskega orožja iz iranskega jedrskega programa pri EU in mednarodni skupnosti veliko zaskrbljenosti, kot je jasno izraženo v resolucijah varnostnega sveta Združenih narodov št. 1696 (2006), 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008) in 1835 (2008); zato ponavlja, da mora Iran brez nadaljnjega odlašanja izpolniti svoje mednarodne obveznosti in ustaviti vse dejavnosti v zvezi z bogatenjem in predelavo urana ter pridobivanjem težke vode;
11. obžaluje dejstvo, da pri najbolj resnih vprašanjih ni bilo doseženega vidnega napredka, ter Iran ponovno poziva, naj obnovi preglednost svojega jedrskega programa in Mednarodni agenciji za jedrsko energijo predloži celovite, jasne in verodostojne odgovore za odpravo vseh nerešenih vprašanj in zaskrbljenosti v zvezi s programom, vključno s temami, ki bi lahko imele vojaške razsežnosti, ter naj v celoti izvaja določbe sporazuma o varovanju jedrskih materialov, vključno z ureditvami, ki dopolnjujejo sporazum, in ratificira ter izvaja dodatni protokol k sporazumu;
12. obžaluje odločitev iranskih oblasti, da zavrnejo osnutek sporazuma, ki so ga v zvezi z bogatenjem jedrskega goriva predlagale stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija (P5+1), s čimer so bila prekinjena nadaljnja pogajanja o jedrskem vprašanju;
13. poziva Iran, naj potrdi, da v skladu z zahtevami Mednarodne agencije za jedrsko energijo ni odobril gradnje nobenega drugega neprijavljenega jedrskega objekta;
14. ponovno izraža svojo popolno podporo resolucijam varnostnega sveta Združenih narodov, ki so bile sprejete v skladu s členom 41 iz VII. poglavja ustanovne listine ZN, med drugim tudi določbam o izvajanju sankcij proti Iranu, dokler ta ne bo prekinil svojih jedrskih dejavnosti in začel spoštovati resolucij; odobrava omenjene sklepe Evropskega sveta; pozdravlja dejstvo, da ohranja mednarodna skupnost skupen pristop k temu vprašanju; podpira Evropsko unijo pri njenem zagovarjanju ukrepov varnostnega sveta Združenih narodov, če bo Iran še naprej zavračal sodelovanje z mednarodno skupnostjo glede svojega jedrskega programa, ter podpira pripravljenost EU za sprejetje korakov, s katerimi bi postopke varnostnega sveta Združenih narodov nadomestili z neodvisnimi evropskimi ukrepi; poziva k obnovitvi prizadevanj zunanjih ministrov stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije ter visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, da bi dosegli sporazum o novem osnutku resolucije o Iranu, s katero bi poskrbeli za nove ukrepe; poziva vse države članice Evropske unije, naj karseda zmanjšajo obseg svojega trgovinskega in finančnega sodelovanja z Iranom;
15. ponavlja svoje stališče, da je mogoče najti rešitev sedanjega jedrskega zaostrovanja; poziva mednarodno skupnost, naj nadaljuje dvotirni proces v odnosu do Irana, pri čemer naj sprejema previdne ukrepe, hkrati pa državi prepreči, da bi še naprej pridobivala na času;
16. poudarja pomen sodelovanja z ZDA, Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami, da bi preučili dopolnilne koncepte za dosego celovitega sporazuma z Iranom glede njegovih jedrskih zmogljivosti in njihove uporabe, ki bi upošteval mogoče vojaške razsežnosti njegovega jedrskega programa;
Begunsko taborišče Ašraf
17. poziva iransko vlado, naj se neha vmešavati v notranje zadeve Iraka, s čimer želi doseči blokado begunskega taborišča Ašraf in njegovo prisilno razpustitev;
Odnosi med EU in Iranom
18. obžaluje odločitev iranskih oblasti, da delegaciji Evropskega parlamenta, ki se je nameravala srečati z vladnimi in opozicijskimi predstavniki, onemogočijo obisk države; meni, da bo to le še dodatno škodovalo odnosom med Evropsko unijo in Iranom ter da bo iranski režim še poglobil osamitev svoje države od mednarodne skupnosti;
19. opozarja iranske oblasti, da morajo za razvoj plodnih odnosov z Evropsko unijo zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic, načela demokracije, svobode izražanja in vladavine prava, saj je to predpogoj za vse države, ki gojijo politične in gospodarske stike z Evropsko unijo; poudarja, da je sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini med Iranom in EU pogojena s tem, da Iran spoštuje omenjene vrednote, da dosledno izvaja resolucije varnostnega sveta Združenih narodov in Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da zagotavlja objektivna jamstva o uporabi svojega jedrskega programa v miroljubne namene ter da preneha podpirati terorizem;
20. zahteva celovito revizijo odnosov Evropske unije z Iranom; zaradi vloge, ki jo ima Iranska revolucionarna garda pri zatiranju povolilnih protestov, spodbujanju iranskega programa za orožje za množično uničevanje in omogočanju mednarodnega terorizma, zahteva, da jo Evropska unija vključi na seznam terorističnih organizacij in oseb, povezanih s terorističnimi dejavnostmi;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu direktorju Mednarodne agencija za jedrsko energijo, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.