PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iranu
3.2.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Adrian Severin, Hannes Swoboda, Roberto Gualtieri, Sergio Gaetano Cofferati, Ana Gomes, María Muñiz De Urquiza v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0078/2010
B7‑0082/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Iranu,
– ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 28. decembra 2009 o nedavnih demonstracijah v Iranu,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice v imenu Evropske unije z dne 12. januarja 2010 o sojenju sedmim voditeljem iranske bahajske skupnosti,
– ob upoštevanju izjave Evropskega sveta o Iranu z dne 10. in 11. decembra 2009,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007 in 63/168 z dne 18. decembra 2008 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih podpisnica je Islamska republika Iran,
– ob upoštevanju statuta Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, katere pogodbenica je tudi Iran,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so politični dogodki v Iranu po spornih iranskih predsedniških volitvah junija 2009 pokazali, da v državi obstaja velik potencial za demokratične spremembe na pobudo ljudstva, na čelu katerega je dinamična, izobražena in aktivna civilna družba;
B. ker vlada, zlasti revolucionarna garda in milica Basidž, nasilno zatirajo sedanje miroljubne demonstracije proti opaženim volilnim nepravilnostim in znatnemu omejevanju političnih in civilnih pravic ter temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in medijev, ki ga je vsilila Islamska republika Iran,
C. ker je bilo na tisoče miroljubnih protestnikov in oporečnikov, vključno s študenti, borci za pravice žensk, odvetniki, pomembnimi zagovorniki človekovih pravic, novinarji, sindikalnimi aktivisti in reformističnimi duhovniki, samovoljno aretiranih, nedvomno zato, da bi prestrašili kritike in zadušili nestrinjanje; ker so vladni uradniki potrdili, da je od junija 2009 v demonstracijah ali v priporu umrlo najmanj 30 protestnikov in najmanj 7 v spopadih 27. decembra, na sveti dan ašura; ker se domneva, da je dejansko število mrtvih zaradi nasilja, ki ga je podpirala vlada, precej večje;
D. ker so iranske oblasti 28. januarja 2010 dale obesiti Mohameda Rezo Alija Zamanija in Araša Rahmanipura po nepoštenem sojenju zaradi domnevnega članstva v „monarhistični opoziciji“; ker je bila napovedana usmrtitev še devetih oseb, ki so bile obsojene na smrt; ker ima Iran eno od najvišjih stopenj usmrtitev na svetu; ker je vodilni kršitelj prepovedi smrtne kazni za mladoletne prestopnike;
E. ker številni aretirani poročajo, da so bili pretepeni ali mučeni in v nekaterih primerih spolno napadeni v zaporih in skrivnih prostorih za pridržanje; ker je bilo na podlagi preiskave, ki jo je opravil parlament (majlis) Islamske republike Iran, na začetku leta 2010 ugotovljeno, da je bil namestnik državnega tožilca Said Mortazavi neposredno odgovoren za smrt najmanj treh pridržanih zaradi mučenja in zanemarjanja v zaporu Kahrizak, ki ga je pravosodje pred tremi leti ukazalo zapreti;
F. ker je pravosodje od začetka avgusta 2009 uprizarjalo zrežirana sojenja stotinam pomembnih reformatorjev in borcev, domnevno povezanih z uporniki, ki naj bi spodbujali t. i. žametno revolucijo; ker so med sojenji številni oporečniki pred televizijskimi kamerami priznali krivdo, vendar se je zdelo, da so bili v to prisiljeni;
G. ker varnostne sile poleg krize na področju človekovih pravic po volitvah sistematično nadlegujejo pripadnike verskih manjšin, kot so bahajci, judje in suniti, ter vodijo kampanjo samovoljnih aretacij pripadnikov kurdske, azerijske, beluške in arabske civilne družbe ter političnih aktivistov;
H. ker iranska vlada še naprej obtožuje evropske države vmešavanja v iransko politično dogajanje; ker so takšne obtožbe v obdobju po volitvah privedle do izgona dveh diplomatov Združenega kraljestva in aretacije več iranskih uslužbencev veleposlaništva Združenega kraljestva ter dveh nemških diplomatov zaradi domnevne vloge pri demonstracijah, ki so v Iranu potekale na sveti dan ašura decembra 2009;
I. ker iranska vlada močno ovira delovanje domačih in tujih medijev, pri čemer iranskemu ljudstvu znatno omejuje dostop do informacij; ker so nekatere evropske družbe dobavljale tehnologijo, ki je omogočila cenzuriranje poročil o demonstracijah v Teheranu in drugih iranskih mestih;
J. ker je Iran zamudil rok in ni upošteval pozivov, naj do konca leta svoje jedrske objekte odpre za inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo; ker Iran doslej z ničemer ni poskusil obnoviti zaupanja mednarodne skupnosti v njegov jedrski program, katerega namen naj bi bil izključno miroljuben;
K. ker je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad 3. februarja 2010 objavil pripravljenost Irana, da svoj obogateni uran pošlje v tujino za namene nadaljnje obogatitve;
L. ker se je UNESCO odločil, da Teheran imenuje za svetovno prestolnico filozofije za leto 2010 in v Teheranu organizira svetovni dan filozofije 2010;
1. iskreno podpira demokratična prizadevanja iranskega ljudstva; izreka priznanje za pogum vsem iranskim moškim in ženskam, ki z miroljubnimi demonstracijami branijo svoje temeljne svoboščine in demokratična načela; je prepričan, da ti ljudje izražajo svojo željo po življenju v družbi brez zatiranja in zastraševanja ter v miru z mednarodno skupnostjo;
2. opozarja, da sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja splošni človekovi pravici, ki ju je treba spoštovati, in da se je Iran zavezal k spoštovanju teh pravic kot država pogodbenica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; s tem v zvezi poziva, naj iranska vlada v celoti spoštuje pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja med demonstracijami, napovedanimi za 11. februar 2010;
3. ostro obsoja dejstvo, da iranska vlada uporablja nasilje proti protestnikom, ki želijo uveljaviti svojo pravico do svobode izražanja in do mirnega zbiranja; v zvezi s tem je zgrožen nad zadušitvijo demonstracij, ki so sledile protestom na dan ašura in med pogrebom ajatole Montazerija; poziva, naj se takoj in brezpogojno izpusti vse osebe, ki so bile pridržane zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja, združevanja in zbiranja;
4. poziva k preiskavi in k uvedbi kazenskega postopka zoper vladne uradnike in pripadnike varnostnih sil, odgovorne za uboje, zlorabe, mučenje in posilstva protestnikov in pripornikov;
5. ostro obsoja nedavne usmrtitve Mohameda Reze Alija Zamanija in Araša Rahmanipura ter napoved usmrtitve še devetih oseb, obsojenih na smrt v nepoštenih sojenjih; izraža globoko zaskrbljenost nad položajem ljudi, ki so bili obdolženi – v nekaterih primerih tudi uradno obtoženi - za zločine, za katere je predvidena smrtna kazen, čeprav so ti ljudje samo izrazili svoje mnenje o političnih razmerah in državljanskih pravicah v Iranu; ponovno poziva iranske oblasti, naj odpravijo smrtno kazen, do takrat pa naj uvedejo moratorij na usmrtitve, kot pozivata resoluciji generalne skupščine Združenih narodov 62/149 in 63/168;
6. obžaluje sistematično omejevanje svobode obveščanja, in sicer z blokiranjem spletnih mest, prepovedjo poročanja o nedovoljenih demonstracijah na teh mestih ter z uvajanjem omejitev, po katerih morajo novinarji za poročanje o vseh temah dobiti dovoljenje; ostro obsoja odločitev iranske vlade, da moti oddajanje BBC-ja v perzijščini;
7. pozdravlja načrte Komisije glede financiranja novega televizijskega kanala v farsiju; poziva Svet in Komisijo, naj proučita še več možnosti, ki bi pomagale spodbujati demokratične spremembe v Iranu v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice ali drugih instrumentov;
8. poziva evropske družbe, naj iranski vladi ne dobavljajo tehnologije, ki jo je mogoče uporabiti za zadušitev demonstracij, zlasti tehnologije, ki omogoča pregledovanje spletnih komunikacij, s čimer se preverja vsebina in izsledi vir elektronske pošte; storitve VoIP in prispevke na družabnih omrežjih;
9. meni, da so obtožbe glede tujega vmešavanja v iransko dogajanje po volitvah neutemeljene in nesprejemljive; poziva iransko vlado, naj nemudoma izpusti nemška diplomata, ki sta bila aretirana zaradi domnevne vloge pri demonstracijah na dan ašura; s tem v zvezi poziva iranske oblasti, naj spoštujejo dunajsko konvencijo in diplomatska pravila;
10. poziva Svet, naj razmisli o vključitvi tistih pripadnikov varnostnih sil, ki so odgovorni za zadušitev miroljubnih demonstracij in za kršitve človekovih pravic, na seznam posameznikov, katerim je prepovedano potovati v Evropsko unijo in katerim se zamrzne premoženje;
11. poudarja pravico Irana do razvoja jedrske energije v miroljubne namene v skladu s predpisi ureditve o neširjenju jedrskega orožja; se seznanja z izjavo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, da je Iran pripravljen poslati svoj obogateni uran v tujino za namene nadaljnje obogatitve; upa, da bodo tej napovedi sledili konkretni ukrepi, ki bodo zmanjšali zaskrbljenost glede iranskega jedrskega programa, v skladu z zahtevami Mednarodne agencije za jedrsko energijo;
12. v zvezi z iranskim jedrskim programom podpira dvotirni pristop; ponovno poziva Iran, naj v celoti in nemudoma izpolni svoje obveznosti iz ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov in Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter zlasti izpolni zahteve iz resolucije sveta guvernerjev te agencije z dne 27. novembra 2009; poziva Svet, naj podpira dejavnosti varnostnega sveta Združenih narodov, če bo Iran še naprej odklanjal sodelovanje z mednarodno skupnostjo glede njegovega jedrskega programa; poziva Svet, naj bo pripravljen sprejeti razumne, ciljno usmerjene ukrepe, ki bodo osredotočeni na neširjenje jedrskega orožja, s katerimi bo podpiral proces varnostnega sveta Združenih narodov;
13. poziva Svet, naj ostane pripravljen na pogovore z Iranom, da bi s pogajanji dosegli rešitev jedrskega vprašanja, pa tudi vprašanja varnosti v tej regiji, ob upoštevanju legitimnih interesov Irana na področju varnosti in drugih pomislekov, če bi Iran sprejel konkretne odločitve v zvezi s tem; poudarja, da takšno delovanje ne bi smelo preprečiti spodbujanja demokracije in človekovih pravic v Iranu; je prepričan, da bi lahko imel demokratičen in močan Iran ključno vlogo pri stabilizaciji in vzpostavljanju miru v regiji;
14. poziva UNESCO, naj ponovno premisli o svoji odločitvi, da bo organiziral svetovni dan filozofije 2010 v Teheranu, in o svoji podpori predlogu italijanske nacionalne komisije za UNESCO, da ohrani imenovanje Teherana kot gostitelja te pobude, ter namesto tega organizira ustrezne dejavnosti v drugih glavnih mestih, s čimer bo odločno opozoril na pomanjkanje svobode izražanja v Iranu;
15. obžaluje, da je iranska vlada odpovedala obisk delegacije Evropskega parlamenta v Iranu; meni, da bi ta obisk lahko prispeval k političnemu dialogu med EU in Iranom, če bi delegacija imela mandat in priložnost srečati se z vlado, opozicijo, zagovorniki človekovih pravic in predstavniki civilne družbe;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu (majlisu) Islamske republike Iran.