PREDLOG RESOLUCIJE o vrhunskem srečanju med EU in Kanado

14.4.2010

ob zaključku razprave o izjavi visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednika Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Reinhard Bütikofer, Nicole Kiil-Nielsen v imenu skupine Verts/ALE

B7‑0235/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o vrhunskem srečanju med EU in Kanado

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Komisijo za naslednje zakonodajno obdobje[1] (B7–0091/2010),

–   ob upoštevanju pogajanj za sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, ki so se začela na vrhunskem srečanju EU–Kanada 6. maja 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju 32. medparlamentarnega srečanja medparlamentarne delegacije za odnose s Kanado novembra 2009 v Bruslju,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o upravljanju arktičnega območja[2],

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je Kanada ena od najstarejših in najtesnejših partneric Evropske unije, začetki tega partnerstva pa segajo v leto 1959,

B.  ker bi lahko sedanja pogajanja za sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma okrepila odnose med EU in Kanado,

C. ker Kanada v letu 2010 predseduje skupini držav G8 in bo gostila naslednje vrhunsko srečanje skupine držav G20,

D. ker pričakuje, da bo prihajajoče vrhunsko srečanje med EU in Kanado v Bruslju 5. maja 2010 osredotočeno na krepitev že tako tesnih političnih odnosov med dvema partnericama, še posebej pa bodo obravnavani skupni izzivi, kot so: pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu; zunanjepolitični in varnostni izzivi, zlasti Afganistan in Pakistan; skupna pot naprej glede Irana; neširjenje jedrskega orožja; Haiti in nadaljnji ukrepi po donatorski konferenci v New Yorku; razvojno sodelovanje; usklajen odziv na finančno in gospodarsko krizo; podnebne spremembe in energija; ter napredek pri krogu pogajanj iz Dohe o svetovni trgovini,

E.  ker imata EU in Kanada skupne vrednote ter sta trdno zavezani večstranskemu delovanju pri obravnavi pomembnejših izzivov,

1.  je seznanjen z izjavo Komisije, v kateri je napredek pri pogajanjih o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu naveden kot osrednji vidik gospodarskih odnosov med EU in Kanado; v zvezi s tem meni, da bo srečanje na vrhu med EU in Kanado 5. maja 2010 v Bruslju dobra priložnost za nadaljevanje teh pogajanj;

2.  pričakuje, da nobena od strani v pogajanjih o celostnem gospodarskem in trgovinskem sporazumu ne bo postavljala zahtev, ki so v nasprotju z notranjepolitičnimi stališči ali parlamentarnimi pristojnostmi druge partnerice, kot je zahteva EU po popolni vključitvi kanadskih provinc v liberalizacijo javnega naročanja ali zahteva Kanade po poglavju o naložbah, v katerem bi bil določen mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državami; poziva EU, naj kot znak dobre volje preneha s spodbijanjem lokalnih zahtev glede vsebine v okviru zakona province Ontario o zeleni energiji in sodbe kanadskega vrhovnega sodišča iz avgusta 2004 o monopolu kanadske pošte, ki je trenutno v sodnem postopku;

3.  ugotavlja, da EU in Kanada sodelujeta pri večstranskih pogajanjih o trgovinskem sporazumu o preprečevanju ponarejanja; obe strani poziva, naj pri partnericah za ta sporazumu vztrajata, da bi bilo treba odslej pogajanja voditi ob največji možni preglednosti, in meni, da bi bilo treba razmisliti o začasni prekinitvi pogajanj, če tega ni mogoče doseči;

4.  opaža trdnost Kanadskega gospodarstva med gospodarsko krizo, zlasti bančnega sektorja; izraža pripravljenost za tesno sodelovanje s Kanado, da se v okviru skupine držav G20 razvije usklajen globalni pristop za stabilizacijo finančnih in gospodarskih trgov;

5.  ugotavlja, da sta Kanada in EU zavezani usklajenemu, doslednemu in celovitemu pristopu za kritje takojšnjih in dolgoročnejših potreb Haitija; potrjuje, da smo skupaj v celoti zavezani izgradnji novega Haitija, ki bo izpolnjeval legitimna in dolgotrajna prizadevanja prebivalcev Haitija v povezavi z njihovo državo, obenem pa bo zagotavljal aktivno sodelovanje te države v procesu svoje obnove;

6.  je seznanjen z različnimi izjavami kanadske vlade glede njene zaveze k izgradnji varnega in trajnostnega nizkoogljičnega svetovnega gospodarstva, ob istočasni krepitvi njegovih zmožnosti za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb; poudarja pomen stalnih razprav o okoljskih vprašanjih v okviru dialoga na visoki ravni o okolju med EU in Kanado; pozdravlja zavezo Kanade, ki je bila izražena v nedavni predstavitvi zakonodajnih načrtov vlade, da bo vlagala v tehnologije za čisto energijo, da bi si zagotovila položaj velesile na področju čiste energije in postala vodilna država kar zadeva odpiranja okolju prijaznih delovnih mest;

7.  zato izraža razočaranje, ker Kanada, kljub mednarodnim obveznostim, ni sprejela oprijemljivih zavez in ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov; ponavlja svoj poziv po zagotavljanju kolektivnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v razvitih državah, ki bi se do leta 2020 približalo zgornji meji razpona od 25 do 40 % (glede na ravni iz leta 1990), kot Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) priporoča v svojem četrtem ocenjevalnem poročilu;

8.  izraža razočaranje nad nadaljnjim pridobivanju nafte iz katranskega peska v Kanadi, pri katerem proizvodni proces povzroča izpuste CO₂, ki so tudi petkrat višji od izpustov pri konvencionalnem pridobivanju nafte; zato meni, da izkoriščanje tega peska, poleg drugih negativnih okoljskih posledic, predstavlja resno grožnjo za podnebje ter pravice in zdravje avtohtonih prebivalcev; poziva EU, naj odločno izvaja svojo podnebno zakonodajo s sprejetjem pristopa na podlagi emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se dajo na trg EU;

9.  ugotavlja, da imajo evropske družbe, tudi BP Plc, Royal Dutch Shell, Total in StatoilHydro, interese pri razvoju sektorja naftnega peska v Kanadi; poziva Evropsko investicijsko banko in agencije za izvozna posojila držav članic, naj z javnimi sredstvi ne podpirajo projektov, povezanih z izkoriščanjem katranskega peska;

10. poziva EU in Kanado, naj začneta mednarodna pogajanja za sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito Arktike v skladu z obstoječo Pogodbo o Antarktiki; glede na ranljivost arktičnega okolja in glede na to, da je pridobivanje mineralnih virov v nasprotju s cilji o globalnem segrevanju, poziva k resnemu razmisleku o uvedbi moratorija na vsako raziskovanje in nadaljnje pridobivanje mineralnih virov v regiji, dokler ni sklenjen mednarodni sporazum o njeni zaščiti;

11. je razočaran, ker Kanada na mednarodno srečanje o Arktiki, ki ga je priredila 29. marca 2010, ni povabila drugih zainteresiranih strani z legitimnimi interesi v arktični regiji, vključno s Švedsko, Finsko, Islandijo in avtohtonih prebivalcev;

12. poziva Kanado, naj v prihodnje mednarodne pogovore o Arktiki vključi vse, ki imajo interese v regiji, zlasti avtohtone prebivalce, da bi preprečila nove delitve;

13. je seznanjen z namero Kanade, da začne korenito reformo svojega sistema upravljanja ribištva, v katero bo vključena tudi Severozahodna atlantska ribiška organizacija (NAFO); je razočaran nad stališčem, ki ga je kanadska vlada zavzela na zadnji konferenci pogodbenic konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v zvezi z razširitvijo Priloge 1 h konvenciji, da bi zajemala modroplavutega tuna, ter njenim izpodbijanjem prepovedi uvoza tjulenjev v EU v okviru mehanizma STO za reševanje sporov;

14. ponovno izraža zaskrbljenost, ker Kanada še vedno zahteva vizume za državljane Češke republike, Romunije in Bolgarije, ter poziva, naj se ta obveznost čim hitreje odpravi; v zvezi s tem pozdravlja odprtje urada za vizume na veleposlaništvu Kanade v Pragi in oblikovanje strokovne delovne skupine za obravnavanje tega vprašanja ter z zanimanjem pričakuje razplet obljubljenega celovitega pregleda kanadskega sistema za sprejemanje beguncev, ki naj bi privedel do odprave vizumske obveznosti;

15. opominja Svet in Komisijo, da mora mednarodne sporazume, odkar je začela veljati Lizbonska pogodba, odobriti Evropski parlament, ki mora biti v celoti vključen v vse faze postopka, ter kmalu pričakuje izjavo Komisije o tem, kako namerava to uresničiti;

16. zahteva, naj bodo vloga in pristojnosti kanadskih provinc ustrezno upoštevane v vseh vidikih odnosov med EU in Kanado;

17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državi, ki sedaj predseduje EU, visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsedniku Komisije ter Kanadski vladi.

• [1]  Besedila, sprejeta tega dne, P7_TA(2010)0009.
• [2]  UL C 9E, 15. 1. 2010, str. 41.