PREDLOG RESOLUCIJE o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo
9.6.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Helmut Scholz, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis) v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0296/2010
B7‑0297/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov z vrhunskega srečanja med EU in Rusijo v Rostovu na Donu z dne 1. junija 2010,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani, ki je bil sklenjen v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja in je prenehal veljati leta 2007,
– ob upoštevanju cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po vrhunskem srečanju med EU in Rusijo v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se oblikujejo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja pri zunanji varnosti ter skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturnimi vidiki,
– ob upoštevanju posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter zlasti zadnjih posvetovanj z dne 17. aprila 2008,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Rusijo,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je Rusija strateško pomembna soseda EU ter močen politični in gospodarski dejavnik v regiji in na mednarodnem prizorišču,
B. ker sta se zaradi stabilnega razvoja gospodarskih odnosov med EU in Rusijo v zadnjem desetletju vzpostavila tesno in obsežno gospodarsko sodelovanje in medsebojna odvisnost; ker so v nasprotju s tem politični odnosi ostali napeti,
C. ker EU in Rusija prikrito tekmujeta za ustvarjanje območij vpliva v skupni soseščini; ker takšna konkurenca preprečuje reševanje zamrznjenih sporov in pomeni tveganje za nastanek novih, ker bi lahko in bi tudi morali Evropska unija in Ruska federacija skupaj prevzeti dejavno vlogo pri vzpostavljanju miru in stabilnosti v skupni soseščini,
D. ker je zanesljivost oskrbe z energijo eno največjih področij sodelovanja med EU in Rusijo; ker skoraj 40 % plina, uvoženega v EU, dobavi podjetje Gazprom; ker po drugi strani Rusija več kot 60 % izvožene nafte in plina dobavi v EU; ker takšna soodvisnost omogoča razmere, v katerih imajo korist vse strani,
E. ker se vedno znova pojavlja zaskrbljenost glede spoštovanja in varovanja človekovih pravic, državnega nadzora nad mediji, čedalje slabših pogojev za delovanje nevladnih organizacij, političnega nadzora nad pravosodjem ter preprek, ki ovirajo delovanje politične opozicije,
F. ker se EU in Rusija soočata z izzivom, kako premostiti nezaupanje in vzpostaviti plodne odnose, med drugim z uspešnim zaključkom pogajanj o strateškem partnerskem sporazumu med EU in Rusko federacijo, ki so še vedno na mrtvi točki,
1. pozdravlja izjavo o partnerstvu za modernizacijo kot novo spodbudo za razvoj strateških odnosov; upa, da bo rezultat tega spodbudnega razvoja popolna normalizacija odnosov;
2. meni, da bi morali obe strani pri razpravah o gospodarski in finančni krizi ustrezno pozornost nameniti lajšanju bremena delavcev in ranljivih družbenih sektorjev;
3. ugotavlja, da sodelovanje med EU in Rusijo v energetskem sektorju omogoča razmere, v katerih imajo korist vse strani, če odnosi temeljijo na načelih medsebojnega spoštovanja interesov, preglednosti in vzajemnosti; poziva obe strani, naj večjo pozornost namenita energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in obnovljivim virom energije; poudarja, da se mora energija obravnavati kot javna korist;
4. ponovno izraža svojo podporo obnovljivim virom energije in poziva k varni razgradnji ruskih jedrskih reaktorjev prve generacije, ki ogrožajo življenja v Rusiji in v sosednjih državah; poziva Komisijo EU, naj financira programe raziskovalnega sodelovanja na tem področju;
5. poziva EU in Rusijo, naj tesno sodelujeta pri obravnavi vprašanj podnebnih sprememb in prispevata k sklenitvi ambicioznega in zavezujočega sporazuma v Mehiki 2010;
6. poziva Evropsko unijo in Rusko federacijo, naj podpreta in sofinancirata ustanovitev odškodninskega sklada Yasuni ITT v okviru programa Združenih narodov za razvoj, kakor je predlagala ekvadorska vlada, ki je namenjen plačilu nadomestil ekvadorskim prebivalcem, da se odpovejo črpanju nafte na območju narodnega parka Yasuni;
7. poudarja, da morajo politični akterji iz EU in Rusije v postopku odločanja upoštevati razprave civilne družbe; poudarja pomen medosebnih stikov in njihovega ugodnega učinka na razvoj odnosov med EU in Rusijo;
8. je seznanjen z napredkom pri poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Rusijo, vendar poudarja, da je potrebna velikopotezna poenostavitev teh postopkov, ki bi zajemala tudi običajne dobroverne potnike, ki ne sodijo v nobeno od vnaprej določenih kategorij, in dolgoročno liberalizacijo;
9. poziva k boljšim možnostim za ruske študente in akademike za sodelovanje v programih izmenjave EU;
10. je seznanjen z okrepljenim sodelovanjem med EU in Rusijo na področju civilnega in kazenskega prava ter boja proti drogam; vztraja, da je treba pri sodelovanju ter boju proti trgovini z ljudmi in nezakonitemu priseljevanju v celoti spoštovati državljanske svoboščine in človekove pravice;
11. pozdravlja nedavni podpis novega sporazuma o omejitvi strateškega orožja (START) med Rusijo in Združenimi državami; poziva Rusijo in ZDA, naj si še naprej prizadevata za jedrsko razorožitev; poziva k Evropi brez jedrskega orožja in prekinitvi vseh jedrskih sporazumov držav članic EU z Združenimi državami; poziva države članice EU, naj sprejmejo nove pobude za začetek pogajanj v ta namen; nasprotuje širitvi Nata in namestitvi novih raketnih in protiraketnih sistemov v Evropi; meni, da so načrti Združenih držav destabilizacijski element, ki bi lahko močno oviral nadaljnje jedrsko razoroževanje; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Rusijo na področju predelave;
12. je seznanjen s poročilom, ki ga je septembra 2009 objavila mednarodna misija za neodvisno preiskavo spora v Gruziji, imenovana s sklepom Evropskega sveta 2. decembra 2008, in z njeno ugotovitvijo, da so obsežen oborožen spor v Gruziji avgusta 2008 sprožile gruzijske oborožene sile; ponovno izraža podporo ženevskemu procesu, miroljubni razrešitvi spora in spoštovanju ozemeljske celovitosti vseh držav;
13. poziva EU in Rusijo, naj začneta pogajanja z Združenimi državami in Kanado o mednarodni pogodbi za zaščito Arktike po zgledu obstoječe pogodbe o Antarktiki, da bi Arktika postala območje miru in sodelovanja ter namenjena samo miroljubnim dejavnostim; ob upoštevanju ranljivosti arktičnega okolja poudarja, da je treba najprej uvesti 50-letni moratorij na vsako izkoriščanje ali obsežnejše pridobivanje rudnih bogastev v tej regiji;
14. je seznanjen s skupno izjavo visoke predstavnice Catherine Ashton in ministra Ruske federacije za zunanje zadeve Sergeja Lavrova o izraelski vojaški operaciji proti konvoju ladij na poti do Gaze; poziva obe partnerici, da kot članici četverice izvajata pritisk na Izrael, naj sprosti blokado Gaze, spoštuje sporazume in preneha dejavnosti naseljevanja ter začne z resnimi razpravami o rešitvah, ki bi omogočile ustanovitev samostojne, suverene palestinske države, ki bo sposobna preživetja;
15. pozdravlja sporazum o ravnanju z obogatenim uranom, ki so ga 17. maja 2010 podpisali Brazilija, Iran in Turčija; poziva EU in Rusijo, naj dejavno prispevata k mirni politični rešitvi spora o jedrskih programih Irana, in poziva k nadaljevanju pogajanj; meni, da je celovita in nepristranska rešitev možna samo s priznanjem pravice Irana do miroljubnih jedrskih dejavnosti, medtem ko mora ta mednarodni skupnosti zajamčiti miroljubno naravo svojega jedrskega programa; je trdno prepričan, da lahko dialog in diplomacija dosežeta realistično in dolgoročno rešitev iranskega vprašanja v večstranskem okviru pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju, in da imajo nove sankcije nasprotne učinke;
16. zavrača zunanjo politiko, katere cilj je ustvarjanje območij vpliva; poudarja, da je treba v celoti spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, tudi pravico vsake od njih, da na podlagi lastnih interesov in brez vmešavanja drugih navezuje in razvija stike z drugimi državami;
17. je seznanjen z napredkom pri dialogu o človekovih pravicah, doseženim na vrhunskem srečanju v Rostovu na Donu; potrjuje zaskrbljenost nad položajem človekovih in demokratičnih pravic v Rusiji, ki je bila izražena že v številnih resolucijah Evropskega parlamenta; je seznanjen s pomisleki glede rusko govorečih manjšin v baltskih državah; meni, da mora biti spoštovanje pravic manjšin zelo pomembno za EU;
18. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.