Predlog resolucije - B7-0349/2010Predlog resolucije
B7-0349/2010

    PREDLOG RESOLUCIJE o evropskem gospodarskem upravljanju

    14.6.2010

    ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
    v skladu s členom 110(2) poslovnika

    Martin Schulz, Stephen Hughes v imenu skupine S&D
    Daniel Cohn-Bendit, Rebecca Harms, Philippe Lamberts v imenu skupine Verts/ALE

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0349/2010

    Postopek : 2009/2692(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0349/2010
    Predložena besedila :
    B7-0349/2010
    Sprejeta besedila :

    B7‑0349/2010

    Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem gospodarskem upravljanju

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije KOM(2010) 250 o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik,

    –   ob upoštevanju Uredbe Sveta o ustanovitvi evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo,

    –   ob upoštevanju sklepov predsedstva po zadnjem srečanju Evropskega sveta 25. in 26. marca,

    –   ob upoštevanju sklepov predsedstva po srečanjih Evropskega sveta marca 2000, 2001, 2005, 2006, 2007 in decembra 2009,

    –   ob upoštevanju srečanja voditeljev držav in vlad evroobmočja z dne 7. maja 2010,

    –   ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) z dne 9. maja 2010,

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

    –   ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK(2010)114),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik (KOM(2010)250),

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca o EU 2020[1],

    –   ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    –   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

    A. ker so zaradi še vedno trajajoče resne finančne, gospodarske in družbene krize pričakovanja v zvezi z novo strategijo Evropa 2020, ki jo bo Svet sprejel v juniju 2010, zelo visoka,

    B.  ker se več držav članic še vedno spopada z naraščanjem nezaposlenosti, ki bi v EU lahko prizadela do 28 milijonov ljudi, primanjkuje pa tudi ustreznega srednjeročnega političnega odgovora, kar povzroča ogromne težave v življenju družbe in ljudi; ker je bilo zaradi krize ukinjenih na milijone delovnih mest in sta se poglobili negotovost zaposlitve ter revščina; ker revščina grozi 16 % prebivalcev EU; ker je 9,6 % prebivalcev brezposelnih; ker 8 % ljudi velja za „revne zaposlene“;

    C. ker se zaradi podnebnih sprememb, izgube biološke raznolikosti in negospodarnega izčrpavanja naravnih virov pojavljajo dvomi glede netrajnostne proizvodnje, vzorcev distribucije in porabe, vse to pa kliče k novemu, trajnostnemu modelu razvoja,

    D. ker je bil cilj lizbonske strategije zelo konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo, sposobno trajnostne rasti, z več in boljšimi delovnimi mesti, večjo socialno kohezijo in spoštovanjem okolja, ta cilj pa ni bil dosežen;

    E.  ker Lizbonska pogodba jasno določa, da Unija opredeli in izvaja svoje zunanje delovanje zato, da spodbuja trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj držav v razvoju, pri čemer je glavni cilj odprava revščine, ter da spodbuja vključevanje vseh držav v svetovno gospodarstvo,

    F.  ker je Svet po več mesecih nepotrebnega in dragega odlašanja, ki je resno zaostrilo fiskalno krizo v evroobmočju, pristal na paket ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi, ki vključujejo tudi evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, skupni znesek pa znaša največ 500 milijard EUR;

    G. ker je monetarna unija, ki jo zaznamuje pomanjkanje okvira za reševanje krize za visoko zadolžene države in čezmejne finančne institucije ter pomanjkanje usklajenih proticikličnih fiskalnih politik, zelo izpostavljena notranjim in zunanjim pretresom;

    1.  izraža globoko razočaranje nad glavnimi elementi nove strategije EU 2020, o kateri se je Evropski svet dogovoril 26. marca;

    2.  meni, da je Evropski svet zamudil zgodovinsko priložnost, da bi iz sedanje krize potegnil vse potrebne zaključke in določil resnično daljnovidno, ambiciozno in skladno strategijo;

    3.  poudarja, da mora Evropa s strategijo EU 2020 postati gonilna sila zelene revolucije 21. stoletja, ki mora združiti človekov razvoj s fizičnimi omejitvami planeta Zemlja;

    4.  zato zahteva, da splošni cilj strategije EU 2020 namesto izključnih prizadevanj za rast BDP postane širši politični koncept prihodnosti EU kot socialne in trajne unije, v kateri bodo pri oblikovanju politike v središču ljudje in varstvo okolja, ter ki si bo prizadevala ustvariti blaginjo in najboljše možnosti za vse; pri tem poudarja, da konkurenčnost ni sama sebi namen;

    5.  meni, da bi morala nova strategija poleg BDP obsegati tudi vrsto kazalnikov blaginje ter kazalnikov, ki bi upoštevali širše zunanje ekonomske vplive in obremenitve okolja, ter da bi jih bilo treba določati, sprejemati in ocenjevati v demokratičnih in inovativnih postopkih;

    6.  ponovno poziva k enotni in integrirani razvojni strategiji za Evropo, ki naj jasno opredeli dolgoročne smernice za gospodarski razvoj, da bi zgradili boljšo, bolj pošteno in trajnostno družbo, z boljšo porazdelitvijo blaginje med vsemi ljudmi, ter varuje pred pohlepom in skrajnostmi finančnega sektorja; ponovno zahteva, da se strnejo prekrivajoče se strategije, ki naj bi jim v tem času Evropa sledila, in sicer strategija Evropa 2020, strategija trajnostnega razvoja ter pakt stabilnosti in rasti; obžaluje, da je Evropski svet zavrnil ta pristop, s čimer je ostal problem politične neskladnosti nerešen;

    7.  vendar meni, da se bo EU v prihodnjem desetletju pri uresničevanju svojega gospodarskega in družbenega napredka soočila z mnogovrstnimi izzivi, med drugim z negativnimi posledicami recesije, in je prepričan, da ti izzivi zahtevajo temeljit pregled mehanizma, s katerim namerava EU uresničevati cilje na področju zaposlovanja in družbene cilje;

    8.  meni, da aktualna fiskalna kriza v evroobmočju – zaradi katere 13 od 16 držav članic danes ne izpolnjuje meril pakta stabilnosti in rasti, napovedi ECB, da leta 2011 in 2012 teh meril ne bo mogla izpolnjevati nobena država, ter obsežni in sistematični špekulativni napadi na nacionalne obveznice jasno opozarjajo na pomembne pomanjkljivosti sedanje politike gospodarskega usklajevanja EU, ki temelji zlasti na fiskalni konsolidaciji in nadzoru; poudarja, da je treba za omogočanje ustvarjanja delovnih mest in uresničevanje cilja trajnostnega gospodarskega razvoja in socialne kohezije nameniti popolno prednost reševanju trajnih in pomembnih makroekonomskih neravnovesij in razlik v konkurenčnosti znotraj evroobmočja; odobrava, da je Komisija to potrebo priznala v svojem sporočilu o usklajevanju gospodarskih politik;

    9.  pozdravlja sklepe Sveta, da okrepi upravljanje evroobmočja z novimi instrumenti za reševanje izzivov, ki jih je razkrila kriza, in glede izvajanja podpornega paketa za Grčijo, ustanovitve evropskega finančnega stabilizacijskega mehanizma, okrepitve gospodarskega upravljanja, ureditve finančnih trgov in boja proti špekulacijam; vse to kaže, da Svet sprejema glavno načelo, ki pravi, da se težave v evroobmočju obravnavajo z rešitvami z evroobmočja; meni, da bi novi instrumenti morali tudi okrepiti usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami EU, ki bi presegalo nadzor in se približalo proaktivnemu usklajevanju gospodarske politike, ki bi vključevalo okrepljene mehanizme upravljanja za izvajanje strategije Evropa 2020; glede tega obžaluje, da je Komisija sicer predlagala daljnosežne predloge za okrepitev proračunskega nadzora, ni pa predlagala dovolj pomembnih rešitev za ponovno vzpostavitev in uresničevanje dolgoročne gospodarske trajnosti in za pravilno usmerjeno usklajevanje gospodarske politike, ki bi si prizadevalo za razvoj skupne proračunske strategije v okviru celovite strategije Evropa 2020;

    10. poudarja, da doseganje trajnostnih javnih financ zahteva ne le odgovorno porabo, temveč tudi ustrezno in socialno pravično obdavčitev; glede tega poziva Komisijo, naj predlaga vrsto ukrepov za pomoč državam članicam pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja na javnih računih in pri financiranju javnih naložb z evroobveznicami, davkom EU na finančne transakcije, okoljskimi davki, progresivnim bančnim davkom, samodejno izmenjavo informacij in bojem proti davčnim oazam; prav tako mora pomagati državam članicam, da se preusmerijo od davčne konkurence k davčnemu sodelovanju, vključno s časovnim načrtom za uvedbo konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb in mehanizmom za zagotovitev minimalnega usklajevanja stopnje davka od dobička pravnih oseb na podoben način, kot se sedaj uporablja za DDV;

    11. zato poziva delovno skupino, ki jo je Evropski svet ustanovil marca 2010, naj pripravi konkretne predloge o globljem in širšem gospodarskem usklajevanju; ti morajo v skladu s členoma 121 in 136 vključevati niz smernic za razvoj usklajenih in skladnih proticikličnih davčnih politik ter dodatnih solidarnostnih mehanizmov EU, katerih cilj bo obvladovanje notranjih neravnotežij, asimetričnih pretresov, povečanje konvergence in izboljšanje učinkovitega dodeljevanja sredstev;

    12. obžaluje, ker sklepi Evropskega sveta ne upoštevajo, da se mora krhki proces okrevanja, ki sedaj poteka, v celoti odražati v novi strategiji 2020, in sicer z oblikovanjem dosledne in vključujoče politične agende, ki bo naravnanost makroekonomske politike v celoti vključila v to strategijo ter tako zagotovila, da potrebna konsolidacija proračuna ne bo spodkopala uresničevanja strategije, zlasti na področju boja proti brezposelnosti, ter z oblikovanjem primernih in dobro usklajenih naložb v infrastrukturo in znanje; je vznemirjen zaradi sklepov Sveta z dne 9. maja, ki pozivajo k trdni zavezi k pospešeni fiskalni konsolidaciji, saj bi taka zaveza lahko spodkopala politične zaveze v strategiji Evropa 2020, ogrozila ohranitev zadosti trdnih in pravičnih socialnih držav in tvegala še vedno krhki proces oživitve ter vodila v dodatno izgubo več milijonov delovnih mest v srednjeročnem obdobju;

    13. poudarja, da so nedavni dogodki, povezani z instrumenti zamenjave kreditnega tveganja državnih obveznic, ki so jih uporabljali finančni špekulanti, in so privedli do neupravičeno visokih ravni več nacionalnih pribitkov, nujno opozorili na dejstvo, da imajo pomanjkljivosti in nestabilnosti finančnega regulativnega in nadzornega okvira neposreden negativni učinek na trajnost nacionalnih gospodarstev in stabilnost evroobmočja; odločno podpira nujno sprejetje okrepljenega in ambicioznega finančnega nadzornega okvira, ki bo zagotavljal ustrezno regulacijo in nadzor za vse finančne proizvode, transakcije in institucije v EU; poudarja, da potreba po preglednem trgu in okrepljeni evropski regulaciji ni povezana le z učinkovitim nadzorom trga, temveč tudi z evropsko suverenostjo;

    14. je seznanjen s petimi krovnimi cilji glede stopnje zaposlenosti, pogojev za raziskave in razvoj, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, izboljšanja stopnje izobrazbe in pospeševanja socialne vključenosti, o katerih se je dogovoril Evropski svet; obžaluje, da ti krovni cilji niso izraženi v okviru skladne in dosledne trajnostne razvojne strategije, ki bi združevala gospodarsko, socialno in okoljsko politično agendo; obžaluje, da ti cilji niso dovolj ambiciozni in da ni posebnih kazalnikov za nekatere od njih, kar ponuja možnost za nazadovanje pri pomembnih vprašanjih, na primer pri socialni vključenosti, izobraževanju in boju proti revščini;

    15. je seznanjen s krovnim ciljem o stopnji zaposlenosti za moške in ženske; obžaluje, da se pri tem cilju ne upošteva kakovosti zaposlitve; ponovno poudarja, da mora biti visoka kakovost delovnih mest osrednja prednostna naloga strategije 2020 in da je večja osredotočenost na dobro delujoče nacionalne in evropske trge dela ter na socialne razmere bistvena za boljše stopnje zaposlitve; zato poziva k novi zakonodajni agendi, da bi okrepili pravice in delovne pogoje delavcev, vključno z revizijo direktive o napotitvi delavcev in novimi ali revidiranimi direktivami o shemah minimalnega dohodka, delovnem času, nepoštenih posameznih odpustitvah, informiranju in posvetovanju, priznavanju sindikatov, čezmejnih kolektivnih pogodbah, enakem obravnavanju netipičnih delavcev, enaki plači in delovnih inšpekcijah; poleg tega meni, da mora biti v novi strategiji veliko več poudarka na kakovosti delovnih mest in dostojnemu delu, vključno z bojem proti negotovim zaposlitvam in delu na črto ter ustvarjanju pogojev za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; hkrati je tudi vsem tistim, ki so trenutno izključeni iz trga dela, zagotoviti dostop do njega; poziva Komisijo, naj spremeni svojo prakso in naj tega področja ne obravnava, kot da je le predmet sporočil Komisije, ter nujno predlaga vodilne zakonodajne pobude, da zaščiti pravice delavcev;

    16. v zvezi s tem poziva Evropski svet in Komisijo, naj opredelita in sprejmeta ambiciozno agendo za dostojno delo, ki bo vključevala kot cilj plačo, ki omogoča preživetje; zahteva, da socialni partnerji v sodelovanju s Komisijo sprožijo skupne evropske pobude za boj proti socialnemu dampingu in zmanjšanje števila revnih zaposlenih; odločno poziva Komisijo, naj vsako leto objavi kazalnike v zvezi s kakovostjo delovnih mest, kakor se je dogovoril Svet;

    17. poudarja, da prekomerno omejevanje rasti plač deluje zaviralno na rast prihodkov gospodinjstev in s tem na zasebno potrošnjo; zato svari pred osredotočanjem na omejevanje rasti plač kot načinom doseganja stabilnosti cen; opominja, da povečana svetovna konkurenca že prispeva k pritiskom za zniževanje plač, višje cene blaga pa znižujejo kupno moč potrošnikov EU;

    18. poziva države članice, Svet, Komisijo in Parlament, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno strategijo za zelena delovna mesta, ki bo določila okvirne pogoje za uporabo zaposlitvenih možnosti bolj trajnostnega gospodarstva, ki temelji na sposobnostih in inovacijah, ter zagotovila, da bo prehod k takšnemu gospodarstvu socialno pravičen in koristen za vse ljudi v Evropi; meni, da mora takšna strategija spodbuditi naložbe v usposabljanje in vseživljenjsko učenje, s katerimi bi delavce podprli pri razvoju novih znanj in jim omogočili prehod na novo delovno mesto, ko je to potrebno; okvirni sporazum o varnosti v prehodnih obdobjih, vključno s pravico do usposabljanja in zadostne socialne varnosti v obdobju prehoda na novo delovno mesto; sporazum med socialnimi partnerji o pravici do vseživljenjskega učenja in usposabljanja na delovnem mestu; ter podporo prilagoditvi znanj in splošne organizacije delovnega mesta;

    19. je seznanjen s krovnim ciljem o izboljšanju izobraževanja; obžaluje, da ni numeričnih vrednosti ciljev, in poziva Evropski svet, naj kot cilj določi, da se pri srednješolskem izobraževanju doseže 100 % raven, določi pa naj tudi jasne kvalitativne cilje in kazalnike za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje;

    20. pozdravlja, da Evropski svet predlaga socialno vključenost, zlasti prek prednostnega zmanjševanja revščine, globoko pa obžaluje odsotnost jasnih ciljev in pobud glede tega vprašanja; meni, da je ta namen eden od poglavitnih ciljev strategije EU 2020; poziva k oblikovanju dolgoročne strategije za boj proti revščini z daljnosežnimi cilji za zmanjšanje revščine, tudi pri ženskah, otrocih in starejših, ter za revščino pri zaposlenih, vključno z usklajeno stanovanjsko strategijo v Evropi; glede na to meni, da bi morala strategija EU 2020 izrecno vsebovati tudi ambiciozne cilje za zmanjšanje revščine za polovico vsakih pet let (na primer ciljno stopnjo revščine 8,5 % do leta 2015 in 4 % do leta 2020) in za zmanjšanje neenakosti, zlasti prepada med bogatimi in revnimi; zato meni, da je treba revščino meriti kot „relativno revščino”, da bi lahko zajeli tudi tiste, ki jim grozi izključenost, ter da bi moral biti Ginijev količnik kot orodje izrecno vključen v strategijo EU 2020;

    21. v povezavi s cilji zmanjšanja revščine opozarja na svoje pretekle predloge za sheme minimalnih dohodkov in sheme nadomestnih dohodkov iz prispevkov za socialno varnost, ki zagotavljajo vsaj 60 % nacionalnega povprečja ekvivalentnega dohodka, in na dogovor glede časovnega razporeda za doseganje tega cilja;

    22. poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi krovnih ciljev za stopnjo zaposlenosti in zmanjšanje revščine določijo niz delnih ciljev na ravni EU in na nacionalni ravni, katerim naj sledijo konkretne politike in mehanizmi za spremljanje, vključno s kazalniki;

    23. opozarja, da so javne storitve, zlasti socialne službe, bistveni element socialne vključenosti; poudarja, da so lokalne, regionalne in nacionalne oblasti pridobile široke diskrecijske pristojnosti za zagotavljanje teh storitev; obžaluje, da storitve splošnega gospodarskega interesa niso bile deležne zadostne pozornosti, saj gre za bistvene kanale za naložbe oziroma za zagotavljanje nujnih storitev za državljane in gospodarstvo; opozarja, da so javni ponudniki tovrstnih storitev dolgo časa zahtevali večjo pravno varnost za zagotavljanje teh storitev, in sicer v povezavi z načelom subsidiarnosti in lokalne samouprave; zato poziva Komisijo, naj predloži celostno analizo dosedanjih učinkov liberalizacije in zakonodajni okvir ob upoštevanju novih določb Pogodbe;

    24. obžaluje, da krovni cilji, ki jih je opredelil Evropski svet, ne vključujejo enakosti med spoloma kot osrednjega cilja strategije EU 2020; zato poziva, naj zakonodajni program za enakost spolov odpravi obstoječi razkorak v plačah med moškimi in ženskami ter naj zagotovi polno udeležbo žensk na trgu dela ob hkratnem spodbujanju poklicnih možnosti za ženske, med drugim z:

    –  zmanjšanjem razlik v plačah med spoloma na 0–5 % do leta 2020,

    –  zakonodajnimi predlogi za revizijo veljavne zakonodaje,

    –  sprožanjem postopkov za ugotavljanje kršitev za države članice, ki tega ne izpolnjujejo,

    –  okrepitvijo prizadevanj za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja z zagotavljanjem dostopnih, cenovno sprejemljivih, prožnih in visokokakovostnih storitev, ob ohranjanju pravic socialne varnosti, zlasti dostopa do otroškega varstva, in sicer s ciljem zagotovitve 50 % potrebnega varstva za otroke, stare do 3 leta, in 100 % varstva za otroke, starejše od 3 let, ter izboljšanja dostopnosti do varstva za druge vzdrževane družinske člane;

    –  določitvijo cilja 75 % zaposlitve žensk, kar vključuje vsaj 50 % dela, ki zagotavlja gospodarsko neodvisnost, s ciljnimi aktivnimi politikami trga dela in določbami za združevanje dela in zasebnega življenja, kot so prilagodljiv delovni čas in kraj ter dostop do cenovno dostopnega kakovostnega otroškega varstva in varstva drugih vzdrževanih članov;

    25. ugotavlja, da je Evropski svet ponovno potrdil zavezo EU, ki jo je sprejel decembra 2008, da bo do leta 2020 zagotovil 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vsaj 20-odstotno povečanje porabe energije iz obnovljivih virov in 20-odstotno zmanjšanje porabe energije na račun energetske učinkovitosti; opozarja, da je vsak cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v EU za manj kot 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 v popolnem neskladju z znanstvenimi dognanji in ne bo preprečil dramatičnih posledic nezadržnih podnebnih sprememb; meni, da bi tudi dokazal, da je EU izgubila vodilno vlogo v svetovni podnebni politiki; vztraja, da so na dolgi rok potrebni dodatni cilji zmanjševanja, da morajo biti evropske politike usmerjene v dolgoročne cilje in da je treba te politike začeti izvajati sedaj; poziva Komisijo, naj v podporo tem ciljem predlaga politike, s katerimi bi korenito spremenila proizvodnjo, distribucijo in porabo;

    26. je močno zaskrbljen, ker strategija 2020 ne določa konkretnih nalog ali ciljev glede biotske raznovrstnosti za leto 2020 in jih niti ne omenja; zato poziva k sprejetju izmerljivih ciljev, ki bodo usmerjeni v zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter po možnosti njihovo ponovno vzpostavitev do leta 2020; opozarja Komisijo na pričakovanja evropskih državljanov, da si bo Unija prizadevala za čistejšo, varnejšo in bolj zdravo družbo; poziva Komisijo, naj v zakonodaji še naprej uporablja načeli „plača povzročitelj obremenitve“ in „previdnostno načelo“, ki sta ključna elementa za uspešno trajnostno gospodarsko okrevanje; je razočaran nad doseženim napredkom glede trajnostne razvojne strategije; obžaluje, da niso ukrepi glede preprečevanja in zmanjševanja neenakosti na zdravstvenem področju višje na seznamu prednostnih nalog za leto 2020;

    27. obžaluje, ker v strategiji za leto 2020 ni želje, da bi vzpostavili resnično skupno evropsko energetsko politiko; poudarja, da je delujoči notranji trg sicer eden od ključnih ciljev za Evropo in da je treba hiteti z izvajanjem tretjega energetskega svežnja, vendar pretirano poudarjanje tega dela evropske energetske politike škodi drugima dvema ciljema – trajnostnemu razvoju in zanesljivosti oskrbe; opozarja, da notranjega trga ni mogoče obravnavati ločeno od zunanje razsežnosti in da Evropa potrebuje pravo skupno evropsko energetsko politiko, ki bo dejansko vplivala na zanesljivost oskrbe z energijo, podnebne spremembe in dostopnost energije;

    28. poziva EU, naj kot prvi korak k zelenemu gospodarstvu visoke učinkovitosti do leta 2050, ki bo docela temeljilo na obnovljivih virih energije, določi zavezujoče cilje do leta 2020, da se zmanjša poraba energije, poveča delež obnovljive energije ter odpravijo tehnične in netehnične ovire za nadaljnji razvoj trajnih obnovljivih virov energije;

    29. poudarja, da je okoljska trajnost odvisna od absolutnega zmanjšanja uporabe virov; poudarja, da je treba sedanjo gospodarsko krizo izkoristiti za premik proti izjemno učinkovitemu gospodarstvu, ki bo v celoti temeljilo na energiji iz obnovljivih virov; poudarja, je za uspešno zmanjšanje porabe snovi z veliko vsebnostjo ogljika kot virov energije in vsesplošno drastično zmanjšanje porabe naravnih virov potrebna hitra in obsežna preobrazba; v zvezi s tem poziva k sprejetju velikopoteznega cilja za izboljšanje učinkovitosti virov; zato pozdravlja vodilni pobudi „Evropa, gospodarna z viri in “Industrijska politika za dobo globalizacije“, vendar ugotavlja, da manjkajo politični instrumenti za zagotovitev potrebnih sprememb; poziva Komisijo, naj pripravi analizo o tem, kako uresničiti premik industrije proti izjemno učinkovitemu gospodarstvu, ki bo v celoti temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, revidira svoj delovni program ter predstavi politične predloge; globoko obžaluje, da je Evropski svet sprejel samo stališče o učinkovitosti porabe energije, ne da bi omenil učinkovitost virov;

    30. pozdravlja okvir za razvoj digitalne agende za Evropo, ki je določen v strategiji EU 2020, vendar obžaluje, da kljub nujnosti ukrepanja niti strategija niti načrtovanje iz leta 2010 ne vsebuje konkretnih ukrepov in ciljev za uresničitev te vizije; poziva Komisijo, naj predstavi celovit akcijski načrt s časovnim razporedom in cilji za zagotovitev hitrih in oprijemljivih rezultatov za odprto in uspešno digitalno družbo;

    31. je seznanjen s krovnim ciljem 3 % BDP za raziskave in razvoj; poudarja, da je za večje projekte raziskav in razvoja, bistvene naložbe v energetsko infrastrukturo, nove pristojnosti EU na področju vesoljske politike in financiranje politike inovacij EU potrebna trdna, verodostojna in trajnostna finančna podpora EU, da se uresničijo bistveni cilji EU za leto 2020; v zvezi s tem meni, da je treba določiti jasne cilje glede primernih instrumentov financiranja malih in srednje velikih podjetij ter spodbujanja odprtih standardov, da se zagotovita digitalna interoperabilnost in dostopnost; poziva k jasno izraženi vključitvi ciljev EU glede ekoloških inovacij;

    32. poziva k masivnemu in hitremu preoblikovanju evropske industrije z evropsko trajnostno industrijsko politiko, ki bo usmerjena k ustvarjanju zelenih delovnih mest ter izboljšanju učinkovitosti in uporabe virov; poudarja, da je treba te koristi pošteno souporabljati in porazdeliti, njihov cilj pa mora biti izboljšanje kakovosti življenja za vse; je prepričan, da je za trajnostni razvoj evropske industrije potreben intenziven dialog z zaposlenimi in delavci, saj v prihodnost usmerjena industrijska politika potrebuje inovacije, pametno prestrukturiranje, izboljšanje postopkov in razvoj meril usposobljenosti, vse to pa je z udeležbo zaposlenih in delavcev boljše; obžaluje, da bodo pri tem potrebni tudi ukrepi za pomoč delavcem pri prehodu v novo, okoljsko trajnostno gospodarstvo;

    33. opozarja, da mora Evropska unija učinkoviteje vlagati v obstoječo prometno infrastrukturo, kot so vseevropska prometna omrežja (TEN-T), da bi pospešila ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšala socialno in ozemeljsko kohezijo ter oblikovala trajnosten in interoperabilen prometni sistem; poziva k medsebojnemu povezovanju načinov prevoza in pametni uporabo logistike, saj bodo potrebne inovacije, nove tehnologije in finančna sredstva, da se prometni sektor dekarbonizira in postane trajnosten;

    34. meni, da bi morala biti v novi strategiji za leto 2020 osrednja nova strategija enotnega trga; poudarja, da je treba sprejeti celosten pristop k enotnemu trgu, ki bo v celoti vključeval pomisleke državljanov, zlasti prek socialnih politik in politik, usmerjenih v potrošnike;

    35. pozdravlja, da je Evropski svet poudaril bistveno vlogo skupne kmetijske politike in kohezijske politike v podporo strategiji EU 2020; poziva k močni povezavi med strategijo EU 2020 in kohezijsko politiko, ob upoštevanju morebitnega velikega vpliva kohezijske politike na doseganje dolgoročnih ciljev strategije EU 2020 in na trajnostno in socialno odpravljanje posledic finančne krize; poudarja, da mora biti kohezijska politika bistven element strategije EU 2020 ter da mora biti politika za vse evropske regije, s čimer se dodatno okrepi resnično evropski vpliv strategije; vztraja, da so osnovna načela kohezijske politike – celovit pristop, upravljanje na več ravneh in resnično partnerstvo – bistvenega pomena pri doseganju ciljev strategije EU 2020 in bi jih bilo zato treba v celoti vključiti vanjo; poudarja, da mora biti tudi ozemeljska kohezija sestavni del strategije EU 2020, v skladu z Lizbonsko pogodbo;

    36. poudarja, da je treba prihajajoči reformi skupne kmetijske politike in kohezijske politike izpeljati z jasno osredotočenostjo na prispevanja k uresničevanju ciljev, opredeljenih v strategiji 2020; opozarja, da bi bilo treba reformo skupne kmetijske politike do leta 2013 obravnavati v tem kontekstu, da bo pripeljala do okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostne kmetijske politike, osredotočene na varnost hrane, upravljanje naravnih virov, podnebne spremembe, ozemeljsko kohezijo, varstvo okolja in delovna mesta na podeželju;

    37. poudarja, da je ribištvo (tako ribolov v naravi kot ribogojstvo) eden najpomembnejših stebrov zanesljive oskrbe s hrano Evropske unije in da je treba zato zagotoviti njegovo trajnost in stabilnost, da bo lahko v prihodnosti z ribiškimi proizvodi v kakovostnem in količinskem smislu prispevalo za potrebe več kot pol milijarde Evropejcev;

    38. obžaluje, da se je namenilo premalo pozornosti zunanji razsežnosti strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj oblikuje svojo „trgovinsko strategijo za Evropo 2020“ na podlagi večstranskega pristopa, da se trgovinsko politiko EU preoblikuje v resnično sredstvo za ustvarjanje delovnih mest, izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po vsem svetu; je trdno prepričan, da je usklajenost med notranjimi in zunanjimi vidiki politik EU nepogrešljiva ter da mora biti oblikovanje nove trgovinske politike skladno z močno industrijsko politiko ustvarjanja delovnih mest, ki omogoča oblikovanje več in boljših delovnih mest;

    39. poziva Komisijo, naj čim prej predvidi odprt dialog z Evropskim parlamentom in civilno družbo glede prednostnih nalog EU za obdobje po krogu iz Dohe, zlasti o socialnih in okoljskih standardih ter reformi Svetovne trgovinske organizacije; poleg tega zahteva, da se v vse dvostranske ali regionalne trgovinske sporazume Evropske unije, ki so še v fazi pogajanj, vključijo izvršljive socialne in okoljske določbe, zlasti izvajanje temeljnih standardov dela in drugih vidikov dostojnega dela, kot jih opredeljuje Svetovna organizacija dela; v zvezi s tem zahteva, da države članice izpolnijo svoje mednarodne obveznosti in nemudoma ratificirajo vse dosedanje konvencije Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencijo št. 94;

    40. poziva Komisijo k širšemu in celovitejšemu pristopu pri svojem zunanjem delovanju, v skladu s konceptom EU o usklajenosti politik za razvoj; opozarja, da nova določba Lizbonske pogodbe zahteva, da se skupna trgovinska politika izvaja ob popolnem spoštovanju načel in ciljev zunanjega delovanja Unije; poziva, naj bosta strategija EU 2020 in prihodnja trgovinska strategija Evropske unije močno povezani, prav tako pa tudi njen akcijski načrt v perspektivi razvojnih ciljev tisočletja;

    41. poudarja, da je bistvenega pomena povečati količino uradne razvojne pomoči za države v razvoju do leta 2020 in tudi pozneje ter izboljšati učinkovitost programov pomoči, a tudi zagotoviti usklajenost politik, vključno z odpravo davčnih oaz, davčne utaje in nezakonitih finančnih tokov, ki negativno vplivajo na trajnostni razvoj revnih držav; poudarja, da krepitev razvojnega sodelovanja ni le cilj sam po sebi, temveč spodbuja tudi pravično in enakopravno trgovino med EU in državami v razvoju, kar koristi tako državljanom EU kot držav v razvoju; meni, da je bistveno zagotoviti, da cilja svetovnega izkoreninjenja revščine ne ogrožajo druge politike EU; opozarja na zahtevo po takšni skladnosti politike za razvoj, kot je določena v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije; meni, da morajo biti politike EU z zunanjim učinkom oblikovane tako, da podpirajo trajnostne potrebe držav v razvoju za boj proti revščini in zagotovitev dostojnih prihodkov in preživetja ter izpolnitve osnovnih človekovih pravic, vključno s pravicami spolov, socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi pravicami;

    42. poudarja, da je potreben temeljit pregled trgovinske strategije Komisije o globalni Evropi, da se pospeši sodelovanje pri zavezujočih standardih za socialne in okoljsko trajnostne trgovinske odnose;

    43. vztraja pri tem, da sta potrebna večja združljivost in dopolnjevanje med proračuni 27 držav članic EU in proračunom EU, če želimo, da bo strategija Evropa 2020 verodostojna; poudarja, da bi moral imeti glede tega proračun EU večjo vlogo z združevanjem sredstev; zato meni, da mora biti proračun EU za obdobje po letu 2013 osredotočen na bistvene politične prednostne naloge te strategije, njegov cilj pa bi moral biti povečati raven odhodkov EU do dogovorjene zgornje meje lastnih sredstev 1,24 % bruto nacionalnega dohodka (pri plačilih) in 1,31 % (pri obveznostih); vztraja, naj Komisija pred koncem prvega semestra pripravi kratkoročen in srednjeročen predlog za revizijo zgornje meje v sedanjem večletnem finančnem okviru 2007–13, da bi se našla dodatna proračunska sredstva za začetek izvajanja ciljev strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva financiranje predlaganih vodilnih pobud; opozarja tudi na potrebo po nadaljevanju raziskovanja novih instrumentov financiranja EU, kot so na primer evroobveznice, pa tudi novih sistemov financiranja za proračun EU, vključno z davkom na finančne transakcije in okoljskimi davki; poleg tega poudarja, da morajo proračun EU in vsi viri financiranja odražati potrebo po prehodu na okoljsko trajnostno gospodarstvo;

    44. poudarja, da je strategija Evropa 2020 lahko verodostojna le, če se ustrezno financira; obžaluje, da se temu vprašanju ne posveti ne Evropski svet ne Evropska komisija; v zvezi s tem poudarja, da se večje posredovanje Evropske investicijske banke ali močnejše zanašanje na javno-zasebna partnerstva (kot v svojem sporočilu predlaga Komisija) v nekaterih gospodarsko dobro utemeljenih primerih sicer lahko izkaže kot učinkovita rešitev, ne more pa biti rešitev, ki bi veljala v vseh primerih; poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj oceni vlogo, ki bi jo lahko imele dolgoročne javne ali zasebne naložbe pri financiranju infrastrukture, potrebne za izvajanje vodilnih pobud, predlaganih v strategiji Evropa 2020, in potrebo po prilagoditvi evropskega regulativnega okvira, da bi spodbujali sodelovanje med dolgoročnimi vlagatelji;

    45. je seznanjen s spodbudami za krepitev politične posvojitve strategije na nacionalni ravni; vseeno obžaluje odsotnost predlogov za zagotavljanje večje politične posvojitve na evropski ravni, in sicer z močnim evropskim zakonodajnim programom, ter predlaga, naj Komisija pri izvajanju strategije 2020 ponovno preuči „metodo Skupnosti“ in uporabi orodja, ki jih daje na voljo Lizbonska pogodba; je zaskrbljen nad neusklajenostjo metode zaradi dejstva, da se od držav članic pričakuje, da bodo do junija 2010 določile svoje nacionalne cilje glede na krovne cilje in kazalnike EU, čeprav nekateri od njih še ne bodo dogovorjeni;

    46. meni, da je demokratična podpora bistveni pogoj za uspeh in da morajo biti zato nacionalni parlamenti dejavno vključeni v opredeljevanje in izvajanje strategije 2020; podobno meni, da bi morale biti regije, občine, socialni partnerji in nevladne organizacije dejavno vključene v opredeljevanje in izvajanje strategije;

    47. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Svetu in Evropskemu parlamentu pred Evropskim svetom junija 2010 predloži celovit seznam direktiv in uredb za uresničitev ciljev, ki bodo opredeljeni za novo strategijo;

    48. poziva Svet, naj prizna osrednjo vlogo Evropskega parlamenta pri opredeljevanju in izvajanju strategije Evropa 2020, ki bo opredeljena v okviru medinstitucionalnega sporazuma, da se določi in uradno sprejme demokratična in učinkovita pot naprej; obžaluje, da je imel Evropski parlament na voljo malo časa, da bi izrazil svoj prispevek glede integriranih smernic; opozarja Komisijo in Svet, da je posvetovanje z Evropskim parlamentom o smernicah za zaposlovanje pravica Parlamenta, ki mu jo daje Pogodba;

    49. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu in Komisiji.