PREDLOG RESOLUCIJE o na pravicah temelječem pristopu k odzivu EU na HIV/aids
5.7.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Véronique De Keyser, Michael Cashman, Thijs Berman, Linda McAvan v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0412/2010
B7‑0412/2010
resolucija Evropskega parlamenta o na pravicah temelječem pristopu k odzivu EU na HIV/aids
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prihodnje 18. mednarodne konference o aidsu „Tukaj in zdaj“, ki bo potekala od 18. do 23. julija 2010 na Dunaju,
– ob upoštevanju deklaracije OZN o zavezanosti boju proti HIV/aidsu „Svetovna kriza – svetovno ukrepanje“, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svoji 26. posebni seji dne 27. junija 2001,
– ob upoštevanju srečanja na visoki ravni o HIV/aidsu na posebni seji generalne skupščine Združenih narodov (UNGASS) 2. junija 2006 in politične deklaracije, sprejete na tem srečanju,
– ob upoštevanju deklaracije iz Abudže o HIV/aidsu, tuberkulozi in drugih povezanih nalezljivih boleznih dne 27. aprila 2001, afriškega skupnega stališča o srečanju na visoki ravni na generalni skupščini Združenih narodov UNGASS leta 2006 in poziva k pospešenim ukrepom za splošno dostopnost storitev v boju proti virusu HIV in aidsu, tuberkulozi in malariji v Afriki, ki ga je Afriška unija podpisala v Abudži dne 4. maja 2006,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o HIV/aidsu "čas za ukrepanje", resolucije z dne 24. aprila 2007 o boju proti HIV/aidsu v EU in sosednjih državah za obdobje 2006–2009 in resolucije z dne 20. novembra 2008 o HIV/aidsu "zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje",
– ob upoštevanju sklepov Sveta o napredku v zvezi z evropskim akcijskim programom za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007–2011) z novembra 2009,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah ter strategije za boj proti HIV/aidsu v EU in sosednjih državah za obdobje 2009–2013,
– ob upoštevanju poročila programa UNAIDS iz leta 2009 o svetovni epidemiji aidsa,
– ob upoštevanju okvira rezultatov programa UNAIDS 2009–2011,
– ob upoštevanju poročila Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2010,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja: vmesni pregled kot priprava na srečanje OZN na visoki ravni septembra 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker število ljudi s HIV/aidsom še vedno narašča, na svetu pa naj bi živelo 33,4 milijona ljudi s HIV/aidsom, in predvsem ker se je leta 2008 na novo okužilo 2,7 milijona ljudi,
B. ker je HIV/aids še vedno eden izmed glavnih vzrokov smrti na svetovni ravni, in je leta 2008 povzročil dva milijona smrtnih primerov, predvideva pa se, da bo v naslednjih desetletjih še vedno pomemben vzrok prezgodnje umrljivosti po celem svetu,
C. ker naj bi ob koncu leta 2009 približno pet milijonov ljudi v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki prejemalo antiretroviralno zdravljenje, kar je desetkratno povečanje v petih letih in neprimerljivo izboljšanje v zgodovini javnega zdravstva,
D. ker število novih okužb še vedno presega širjenje zdravljenja in ker dve tretjini ljudi, ki bi se morali zdraviti, tega zdravljenja v letu 2009 še vedno nista prejemali, kar pomeni, da 10 milijonov ljudi ni imelo dostopa do potrebnega učinkovitega zdravljenja,
E. ker je podsaharska Afrika še vedno najbolj prizadeta regija, v kateri živi 22,4 milijona ljudi s HIV/aidsom, z 71 % vseh novih okužb v letu 2008,
F. ker obstajajo trdni dokazi, da je preprečevanje HIV/aidsa učinkovit način zmanjševanja novih okužb,
G. ker pri prizadevanjih za preprečevanje obstaja pomembna načrtna vrzel pri vključevanju ljudi, ki imajo HIV/aids,
H. ker so ženske in dekleta še vedno nesorazmerno izpostavljene HIV/aidsu, saj ženske v podsaharski Afriki predstavljajo približno 60 % okužb s HIV/aidsom, ta pa je še vedno glavni vzrok smrti in bolezni žensk v rodni dobi,
I. ker sedanje možnosti preprečevanja HIV/aidsa ne vključujejo zadostna prizadevanja za zaščito žensk, preventivne metode, kot so kondomi in vzdržnost, pa niso realne možnosti za številne ženske, zlasti poročene, ki si želijo otrok ali jim grozi spolno nasilje; varno in učinkovito cepivo ali mikrobiocid bi bil močno novo orodje žensk za lastno zaščito pred virusom HIV, ne da bi to omejilo njihovo izbiro o otrocih,
J. ker je vse več dokazov o visokih stopnjah okužb in tveganj med ogroženimi skupinami prebivalstva[1], vključno s ponudniki seksualnih storitev, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaporniki, intravenoznimi uporabniki drog, preseljenci, begunci in mobilnimi delavci, v skoraj vseh regijah ter tudi v državah s splošnimi epidemijami, na splošno pa se za te skupine tudi ne zagotavlja prednosti in financiranja za programe preprečevanja HIV/aidsa,
K. ker se zaradi zaznamovanosti, ki spremlja HIV/aids, približno 30 % ljudi z okužbo HIV/aids v Evropski uniji ne zaveda svojega pozitivnega statusa, študije pa navajajo, da nediagnosticirana okužba omogoča nadaljnji prenos HIV/aidsa in povečuje možnost zgodnje smrtnosti med ljudmi s HIV/aidsom,
L. ker je istospolna nagnjenost še vedno močno zaznamovana, predvsem v podsaharski Afriki, kjer so prostovoljni spolni odnosi med odraslima osebama istega spola v 31 državah opredeljeni kot kaznivo dejanje, v štirih državah se kaznujejo s smrtno kaznijo, drugje pa s kaznijo nad 10 let zapora, ta zaznamovanost pa preprečuje prizadevanja za preprečevanje HIV/aidsa,
M. ker kriminalizacija uporabnikov mamil v številnih državah preprečuje njihov dostop do preprečevanja HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja, nege in pomoči ter spodbuja prenos HIV/aidsa, povezanega z uporabo intravenoznih drog,
N. ker je še vedno 106 držav z zakoni in politikami, ki precej ovirajo učinkovit odziv na HIV/aids,
O. ker je leta 2008 približno 17,5 milijona otrok, velika večina iz podsaharske Afrike, zaradi HIV/aidsa izgubilo enega ali oba starša in ker so ti otroci pogosto zaznamovani in diskriminirani ter se jim preprečuje dostop do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zatočišče, zaradi česar so še bolj izpostavljeni tveganju okužbe s HIV/aidsom,
P. ker se odnosu med HIV/aidsom in invalidnostjo še ni posvetilo prave pozornosti, čeprav so invalidi prisotni med vsemi ogroženimi skupinami prebivalstva, ki so bolj izpostavljene tveganju okužbe s HIV/aidsom,
Q. ker je pristop, ki bo temeljil na pravicah, k odzivu na HIV/aids bistvenega pomena za odpravo epidemije;
1. poziva Komisijo in Svet, naj izpolnita svoje zaveze in pospešita prizadevanja za obravnavo HIV/aidsa kot svetovno javnozdravstveno prednostno nalogo, človekove pravice pa morajo biti bistvene pri preprečevanju HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja, nege in pomoči , vključno z razvojnim sodelovanjem EU;
2. poziva Komisijo in Svet, naj spodbudita prizadevanja za dekriminalizacijo prenosa HIV/aidsa in njegove izpostavljenosti[2], tudi s spodbujanjem priznavanja HIV/aidsa kot invalidnosti za veljavno in prihodnjo nediskriminacijsko zakonodajo;
3. poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata najboljše politike in prakse v političnem dialogu na svetovni in nacionalni ravni glede odziva na HIV/aids, ki temelji na pravicah:
– z zagotavljanjem spodbujanja, zaščite in spoštovanja človekovih pravic ljudi s HIV/aidsom in drugih ogroženih skupin prebivalstva,
– s podporo revizije in spremembe zakonodaj, ki omejujejo učinkovite programe in storitve, povezane s HIV/aidsom, ki temeljijo na dokazih, zlasti za ogrožene skupine prebivalstva,
– z usmeritvijo človekovih pravic v središče odločanja o financiranju za odziv na HIV/aids v Evropski uniji in izven nje,
– z načrtovanjem programov za boj proti HIV/aids, ki bodo namenjeni ljudem s HIV/aidsom in drugim ogroženim skupinam prebivalstva ter za krepitev vloge posameznikov in skupnosti pri odzivu na HIV/aids za zmanjševanje tveganja okužbe s HIV/aidsom in njeni izpostavljenosti ter za zmanjševanje njegovih škodljivih učinkov,
– z omogočanjem in spodbujanjem večje udeležbe ogroženih skupin prebivalstva pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju načrtovanja programov za preprečevanje HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja, nege in pomoči,
– z omogočanjem splošnega dostopa do zdravstvene oskrbe, pa naj gre za preprečevanje HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja, nege in pomoči ali za druge zdravstvene storitve, ki z njim niso povezane,
– z omogočanjem dostopa do izobrazbe in zaposlovanja za ljudi s HIV/aidsom in druge ogrožene skupine prebivalstva,
– z zagotavljanjem, da bo prihodnje spremljanje napredka v boju proti HIV/aidsu vključilo kazalnike, ki neposredno obravnavajo in ocenjujejo vprašanja človekovih pravic v povezavi s HIV/aidsom,
– s spoštovanjem načel zavestne privolitve, zaupnosti in svetovanja pri testiranju HIV/aidsa in drugih storitvah, povezanih s HIV/aidsom,
– z bojem proti zaznamovanosti in diskriminaciji ljudi s HIV/aidsom in drugih ogroženih skupin prebivalstva ter z zaščito njihovih pravic do varnosti in zaščite pred zlorabo in nasiljem,
– s spodbujanjem in omogočanjem večje udeležbe ljudi s HIV/aidsom ter drugih ogroženih skupin prebivalstva pri odzivu na HIV/aids,
– z zagotavljanjem nepristranskih in neopredeljenih informacij o tej bolezni,
– z zagotavljanjem pristojnosti, veščin, znanja in virov ljudem, da bi jih zaščitila pred okužbo s HIV/aidsom;
4. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj obravnavajo potrebe žensk za preprečevanje HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja ter nege kot bistven ukrep za ukrotitev epidemije, predvsem s širšim dostopom do programov spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe, ki bodo v celoti vključevali testiranje HIV/aidsa, storitve svetovanja in preprečevanja, in s spremembo osnovnih socialno-ekonomskih dejavnikov, ki prispevajo k izpostavljenosti žensk HIV/aidsu, kot je neenakost spolov, revščina, pomanjkanje gospodarskih in izobraževalnih priložnosti, pravne zaščite in zaščite človekovih pravic;
5. poziva Evropsko unijo in države članice, naj zagotovijo pravično in prožno financiranje raziskav za nove preventivne tehnologije, vključno s cepivi in mikrobiocidi;
6. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj obravnavajo potrebe otrok in mladih pri preprečevanju HIV/aidsa in z njim povezanega zdravljenja, nege in pomoči, ter zagotovijo, da imajo dostop do storitev, povezanih s HIV/aidsom, zlasti zgodnje diagnoze pri dojenčkih, primernih in cenovno ugodnih oblik antiretroviralnega zdravljenja, psihološke in socialne pomoči ter socialne in pravne zaščite;
7. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo udeležbo invalidov pri odzivu na HIV/aids in vključitev vprašanja njihovih človekovih pravic v nacionalne strateške načrte in politike za boj proti HIV/aidsu, da zagotovijo njihov dostop do storitev, povezanih s HIV/aidsom, ki naj bodo prilagojene njihovim potrebam in enake storitvam, ki so na voljo drugim skupnostim;
8. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo programe za zmanjšanje škodljivih posledic za zapornike in intravenozne uporabnike drog;
9. poziva Komisijo, naj podpre vlade in k sodelovanju pritegne civilno družbo pri obravnavi slabega dosega programov za zmanjšanje zaznamovanosti in diskriminacije ter povečanje dostopa do pravnega varstva v nacionalnih odzivih na HIV/aids;
10. poziva Komisijo in Svet, naj si skupaj s programom UNAIDS in drugimi partnerji prizadevata za izboljšanje kazalnikov za merjenje napredka na svetovni, nacionalni in programski ravni za zmanjšanje zaznamovanosti in diskriminacije, povezane s HIV/aidsom, vključno s kazalniki, ki so specifični za ogrožene skupine prebivalstva;
11. poziva Komisijo in Svet, naj podpreta prizadevanja nedavno vzpostavljene svetovne komisije za HIV in zakonodajo, da bi zagotovila delovanje zakonodaje za učinkovit odziv na HIV/aids;
12. poziva Komisijo in Svet, naj spodbudita Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, da zbere dodatne dokaze o razmerah spoštovanja človekovih pravic ljudi s HIV/aidsom in drugih ogroženih skupin prebivalcev v Evropi, zlasti ob upoštevanju njihove izpostavljenosti večkratni in medsektorski diskriminaciji;
13. poziva vse države članice in Komisijo, naj namenijo vsaj 20 % vseh izdatkov za razvoj osnovnim zdravstvenim storitvam in izobraževanju, zvišajo svoje prispevke v globalni sklad za boj proti HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji ter povečajo financiranje drugih programov, namenjenih krepitvi zdravstvenih sistemov in sistemov skupnosti;
14. poziva vse države članice in Komisijo, naj zaustavijo zaskrbljujoči upad financiranja spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe in pravic v državah v razvoju ter podprejo politike na področju zdravljenja spolno prenosljivih okužb in zagotavljanja sredstev za reproduktivno zdravje, kar vključuje za življenje potrebna zdravila in kontracepcijska sredstva, tudi kondome;
15. poziva EU, naj poleg proračunske podpore nadaljuje prizadevanja z različnimi finančnimi instrumenti na svetovni in nacionalni ravni ter z zadevnimi organizacijami in mehanizmi, ki so uspešni pri obravnavanju razsežnosti človekovih pravic HIV/aidsa, zlasti organizacijami civilne družbe in skupnosti;
16. pozdravlja, da je delovna skupina Sveta za človekove pravice sprejela priročnik za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, in poziva Svet in Komisijo, naj izvedeta njegova priporočila;
17. poziva Komisijo in države članice, naj ponovno podprejo odstavek 16 zaključkov Sveta o akcijskem programu z novembra 2009; naj sprožijo obširen proces posvetovanja z državami članicami in drugimi interesnimi skupinami za pripravo evropskega akcijskega načrta za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi z zunanjim ukrepanjem za leto 2012 in kasneje, in podprejo ustanovitev skupin EU za ukrepanje, ki bodo nosilci skupnih ukrepov Komisije in držav članic na dogovorjenih prednostnih področjih;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Skupnemu programu Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS), Svetovni zdravstveni organizaciji in prirediteljem 18. mednarodne konference o aidsu.
- [1] Ogrožene skupine prebivalstva so skupine, ki so bolj izpostavljene okužbi z virusom HIV, in imajo bistveno vlogo pri širjenju virusa, njihova udeležba pa je bistvenega pomena za učinkovit in trajen odziv na HIV. Ogrožene skupine se razlikujejo glede na lokalne okoliščine, a vključujejo izpostavljene in obrobne skupine, kot so ljudje z virusom HIV, njihovi partnerji in družine, ljudje, ki prodajajo ali kupujejo spolne storitve, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, ljudje, ki uživajo droge, sirote ali drugi izpostavljeni otroci, preseljenci in razseljenci ter zaporniki.
- [2] Glede na poročilo programa UNAIDS o kriminalizaciji prenosa HIV morajo vlade omejiti kriminalizacijo na primere namernega prenosa, namreč ko oseba, ki je seznanjena s svojim pozitivnim statusom, želi namerno prenesti virus HIV, in to tudi stori.