PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Kirgizistanu
5.7.2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Jacek Olgierd Kurski, Tomasz Piotr Poręba, Charles Tannock, Konrad Szymański, Zbigniew Ziobro, Janusz Wojciechowski, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0419/2010
B7‑0434/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Kirgizistanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kirgizistanu in osrednji Aziji, zlasti tiste z dne 6. maja 2005,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton o novih spopadih v Kirgizistanu dne 11. junija 2010 in o ustavnem referendumu z dne 28. junija 2010,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 14. junija 2010,
– ob upoštevanju strategije Evropske unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo, ki je bila sprejeta na Evropskem svetu 21. in 22. junija 2007,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kirgizistanom, ki je začel veljati leta 1999,
– ob upoštevanju regionalnega strateškega dokumenta Evropske skupnosti za pomoč Srednji Aziji v obdobju 2007–2013,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so 11. junija v mestih Oš in Džalalabad na jugu države izbruhnili nasilni spopadi, ki so se stopnjevali do 14. junija; več sto oboroženih mož je domnevno zasedlo mestne ulice, streljalo na civiliste in požigalo trgovine, svoje žrtve pa so izbirali glede na narodno pripadnost,
B. ker je po podatkih kirgiških oblasti v spopadih umrlo okoli 300 ljudi, mnogi, vključno z voditeljico začasne vlade Roso Otunbajevo, pa se bojijo, da je dejansko število mrtvih tudi višje; ker je bilo več kot 2000 oseb poškodovanih ali potrebnih bolnišnične oskrbe in ker je veliko ljudi še vedno pogrešanih,
C. ker je bilo po ocenah zaradi nasilja notranje razseljenih 300 000 ljudi, 100 000 pa se jih je zateklo v bližnji Uzbekistan; ker je vlada v Taškentu s pomočjo mednarodnih organizacij zagotovila humanitarno pomoč beguncem, vendar je zaradi pomanjkanja zmogljivosti za sprejem dodatnih beguncev 14. junija zaprla mejo s Kirgizistanom,
D. ker je začasna vlada na tem območju razglasila izredno stanje in ker varnostnim silam, ki, kakor je videti, niso vedno upoštevale ukazov, ni uspelo prevzeti nadzora; ker so bili odzivi na poziv začasne predsednice Roze Otunbajeve ruskemu predsedniku Medvedjevu in Organizaciji za kolektivno varnosti k vojaški podpori pri vzpostavljanju reda negativni; ker je bila OVSE poslana prošnja za napotitev mednarodnih policijskih enot in ker jo ta organizacija trenutno preučuje,
E. ker je Evropska komisija osebam, ki jih je prizadela ta kriza, namenila 5 000 000 EUR za zagotavljanje nujne medicinske pomoči, človekoljubne pomoči, nujnih potrebščin ter zaščite in psihološke pomoči; ker je tega ukrepa ni mogoče primerjati z bliskovitim pozivom (Flash Appeal) OZN za zagotavljanje nujne pomoči v vrednosti 71 000 000 USD,
F. ker bi morala EU prevzeti pomembnejšo vlogo pri podpiranju te države; ker se je EU zlasti s strategijo za Srednjo Azijo zavezala, da bo partnerka držav v tej regiji; ker je zdaj potrebno bistveno večje sodelovanje mednarodne skupnosti in ker bo odgovor EU vplival na njeno verodostojnost kot partnerice,
G. ker je na referendumu, ki je 27. junija potekal v dokaj mirnih razmerah in z visoko udeležbo, več kot 90 % volivcev podprlo novo ustavo, ki uvaja ravnotežje med predsedniškimi in parlamentarnimi pristojnostmi, potrdilo Roso Otunbajevo kot začasno predsednico do 31. decembra 2011 in razrešilo ustavno sodišče; ker naj bi parlamentarne volitve potekale 10. oktobra 2010,
H. ker ima EU jasen interes, da Kirgizistan ostane mirna, demokratična in gospodarsko uspešna država; ker bo zavezanost Kirgizistana pravni državi, človekovim pravicam, demokratičnim vrednotam in tržnemu gospodarstvu spodbujala varnost in stabilnost v Osrednji Aziji,
I. ker je tudi številne druge države v Srednji Aziji trpijo zaradi revščine, slabega upravljanja ter pomanjkanja ali kar popolne odsotnosti zakonitih poti za izražanje nezadovoljstva in politične spremembe; ker so takšne razmere ugodne za razvoj ilegalnih radikalnih islamističnih gibanj,
J. ker bi mora Evropska unija, kadarkoli je to mogoče, spoštovati svojo zavezo, da bo človekove pravice, demokracijo in pravno državo vključila v svoje sporazume s tretjimi državami ter da bo spodbujala demokratične reforme s pomočjo usklajene politike, ki bo krepila njeno verodostojnost regionalnega akterja;
1. izraža globoko zaskrbljenost nad tragičnimi in nasilnimi spopadi, ki so izbruhnili v južnem Kirgizistanu, ter izraža sožalje družinam vseh žrtev;
2. ostro obsoja vse napade in nasilje ter poziva začasno vlado, naj s pomočjo mednarodnih akterjev opravi verodostojno, nepristransko in neodvisno preiskavo dogodkov, da bi storilce teh dejanj privedla pred sodišče in razjasnila obtožbe o vpletenosti pripadnikov kirgiških varnostnih sil;
3. poziva začasne oblasti, naj storijo vse za ponovno vzpostavitev normalnih razmer ter zagotovijo vse potrebne pogoje za varno in dostojanstveno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v svoje domove; poziva lokalne oblasti, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za okrepitev zaupanja in začnejo resničen dialog z vsemi etničnimi skupnostmi v južnem Kirgizistanu za začetek iskrenega procesa sprave;
4. poudarja, da vrednote, ki se jim je zavezala Evropska unija, Unijo obvezujejo, da se na to trpljenje odzove celovito, vključno z dodelitvijo več kot doslej zbranih 5 000 000 EUR, njena pomoč pa bi morala biti sorazmerna z bliskovitim pozivom OZN za človekoljubno pomoč v vrednosti 71 000 000 USD;
5. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami okrepi človekoljubno pomoč ter sproži kratkoročne in srednjeročne programe za obnovo uničenih domov in nadomestitev izgubljenega premoženja ter projekte rehabilitacije v sodelovanju s kirgiškimi oblastmi in drugimi donatorji, da bi se ustvarili ugodni pogoji za vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb; v zvezi s tem poudarja pomen lokalnih razvojnih projektov;
6. poziva Svet, naj prevzame vodilno vlogo pri organizaciji mednarodne donatorske konference za Kirgizistan, katere cilj bo reševati humanitarne probleme in osnovne potrebe te države ter zagotoviti potrebno pomoč za njen trajnostni razvoj;
7. poudarja, da morajo humanitarni odziv, ki je namenjen za reševanje takojšnjih potreb, spremljati tudi prizadevanja za stabilizacijo razmer ter zmanjševanje in preprečevanje precejšnjega tveganja ponovnega izbruha nasilja, ki je grožnja tudi za mir in varnost v drugih delih doline Fergana, ki si jo delijo Uzbekistan, Kirgizistan in Tadžikistan;
8. ponovno poziva k osredotočanju na široko zastavljeno varnostno razsežnost politike EU za Srednjo Azijo; ugotavlja, da na jugu Kirgizistana to med drugim pomeni tudi pomoč pri zagotavljanju notranje varnosti vseh drugih narodnih skupnosti;
9. poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj podpirajo in dejavno prispevajo k hitri namestitvi policijske misije OVSE za preprečevanje novega izbruha nasilja, stabilizacijo razmer v mestih, ki so jih prizadeli spopadi, zaščito žrtev in najranljivejših ter lajšanje vrnitve beguncev in notranje razseljenih oseb;
10. je seznanjen z mirnim potekom in izidom ustavnega referenduma 27. maja, ki omogoča ponovno vzpostavitev ustavnega reda; poziva Svet in Komisijo, naj poiščeta način za pomoč začasni vladi Kirgizistana in pomagata oblastem na poti k demokratičnim reformam in krepitvi pravne države, boju proti diskriminaciji v javnem življenju, zagotavljanju dostopa do poštenega sojenja in izboljšanju življenja prebivalcev s pomočjo nacionalnega razvoja in krepitve vloge državljanov, v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi in kirgiško civilno družbo;
11. poziva k široki uporabi instrumenta za stabilnost, Komisijo pa prosi, naj pripravi predloge za prerazporeditev sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje ter tako pripomore, da bosta kratkoročen in srednjeročen odziv Evropske unije na nove razmere v Kirgizistanu primerna;
12. izraža zaskrbljenost zaradi poročil o aretacijah nekaterih zagovornikov človekovih pravic v Kirgizistanu in poziva kirgiške oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili zagovornikom človekovih pravic zagotovili, da bodo lahko opravljali svoje delo spodbujanja in varovanja človekovih pravic brez kakršnih koli ovir;
13. opozarja, da dogajanje v Kirgizistanu vpliva na regionalni in mednarodni razvoj dogodkov in da je hkrati posledica teh dogodkov; je prepričan, da bi se morali interesi Rusije, ZDA in drugih velesil v velikem delu pokrivati, zlasti v zvezi z Afganistanom in porastom islamskega radikalizma na tem območju, tudi v Kirgizistanu; meni, da bi to moralo omogočiti, da se omeji geopolitično tekmovanje in se poiščejo sinergije; meni, da bi imel uspeh na tem področju širši pozitivni učinek na mednarodne odnose in mednarodno varnost; zato poziva začasno vlado Kirgizistana in druge udeležene strani, naj pomagajo zagotoviti neovirano oskrbovalno pot za Nato in druge mednarodne vojaške sile v zvezi z njihovo misijo v Afganistanu;
14. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji in OVSE.