PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na reki Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka
1.9.2010
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Hélène Flautre, Nicole Kiil-Nielsen, Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0484/2010
B7‑0484/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na reki Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju uredbe o zakonih in običajih vojne na kopnem iz oktobra 1907 in njenega člena 55, ki se nanaša na uporabo naravnih virov s strani države, ki je ozemlje zasedla, njenih pravic in dolžnosti,
– ob upoštevanju četrte Ženevske konvencije iz leta 1949 in njenega člena 49, ki prepoveduje premestitev skupin prebivalstva ene države na ozemlje druge zasedene države,
– ob upoštevanju konvencije Unesca, ki je bila podpisana 16. novembra 1972, o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine,
– ob upoštevanju mirovnega sporazuma iz leta 1994 med državo Izrael in Hašemitsko kraljevino Jordanijo,
– ob upoštevanju izraelsko-palestinskega začasnega sporazuma o Zahodnem bregu in Gazi iz leta 1995 (sporazum Oslo II), zlasti členov 12 (varstvo okolja) in 40 (voda in odplake) priloge III tega sporazuma,
– ob upoštevanju jordanske nacionalne vodne strategije za obdobje 2008–2022,
– ob upoštevanju skupne izjave pariškega vrha za Sredozemlje z dne13. julija 2008,
– ob upoštevanju poročila Svetovne banke z naslovom 'Ocena omejitev za razvoj palestinskega vodnega sektorja' iz aprila 2009,
– ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z naslovom 'Nemirne vode –Palestincem zanikan pravičen dostop do vode' iz oktobra 2009,
– ob upoštevanju priporočila z dne 14. marca 2010 o razmerah v Jordanski dolini, ki ga je oblikoval začasni odbor za energijo, okolje in vodo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine,
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je reka Jordan, zlasti njen spodnji tok, kulturna krajina univerzalne vrednosti z velikim zgodovinskim, simboličnim, verskim, okoljskim, kmetijskim in gospodarskim pomenom na Bližnjem vzhodu in širše,
B. ker so slabo upravljanje in pomanjkanje nadzora privedli do resne onesnaženosti reke Jordan; ker je okoli 98 % spodnjega toka reke Jordan, ki znaša 1,3 milijarde kubičnih metrov letnega pretoka naravne sladke vode, preusmerjenih v pokrivanje potreb po vodi gospodinjstev in kmetijstva; ker so sedaj v spodnjem toku reke Jordan samo neprečiščene odplake, odtekajoča voda iz ribnikov, slana voda in kmetijske odplake,
C. ker je v spodnjem toku reke Jordan prišlo do 50-odstotne izgube biotske raznovrstnosti zaradi preusmeritve sladkovodnih vodnih virov in zaradi izlivanja onesnaženih pritokov v njen tok,
D. ker se načrtuje, da bodo nove čistilne naprave za odstranjevanje onesnaženih pritokov, ki se sedaj izlivajo v spodnji tok reke Jordan, začele delovati ob koncu leta 2011; ker bodo do konca leta 2011 dolgi odseki reke Jordan verjetno popolnoma izsušeni, če se ne razvijejo preudarne in trajnostne prakse gospodarjenja z vodo ter se v spodnji tok reke ne usmerijo sladkovodni viri, kar bi moralo sovpadati z delovanjem teh naprav,
E. ker se potrebuje najmanj 400 do 600 milijonov kubičnih metrov vode letno za sanacijo spodnjega toka reke Jordan,
F. ker ima Mrtvo morje edinstven ekosistem na svetu; ker je reka Jordan glavni pritok Mrtvega morja in ker je občutno zmanjšan pretok v spodnjem toku reke glavni razlog za stalno zniževanje vodostaja Mrtvega morja in zmanjšanje površine tega morja za tretjino v manj kot 50 letih,
G. ker poslabšanje ali izginotje katerega koli elementa kulturne in naravne dediščine predstavlja škodljivo osiromašenje dediščine vseh narodov sveta,
H. ker se v zamisli o pretoku med Rdečim morjem in Mrtvim morjem predlaga izgradnja kanala od Rdečega do Mrtvega morja, prispevek k saniranju Mrtvega morja ter oskrba Izraelcev, Jordancev in Palestincev z električno energijo in pitno vodo; ker pri nekaterih strokovnjakih ta projekt, ki bi povzročil mešanje s sulfati bogatega Rdečega in s kalcijem bogatega Mrtvega morja, zbuja dvome, saj bi lahko imel resne posledice za edinstvene naravne in okoljske značilnosti Mrtvega morja; ker Svetovna banka pripravlja študijo izvedljivosti, da se tako ocenijo tehnične, gospodarske, finančne, okoljske in socialne razsežnosti predlagane zamisli o pretoku,
I. ker sta v mirovnem sporazumu med državo Izrael in Hašemitsko kraljevino Jordanijo obe strani pripisali velik pomen celovitemu razvoju območja Jordanske doline in se sporazumeli o sodelovanju ob skupni meji za ekološko sanacijo reke Jordan, pa tudi o okoljski zaščiti vodnih virov te reke in Mrtvega morja,
J. ker so prizadevanja za reševanje spodnjega toka reke Jordan vzpostavila sodelovanje med izraelskimi, jordanskimi in palestinskimi lokalnimi skupnostmi, ki se soočajo z enakimi izzivi pri oskrbi z vodo; ker bi dejavno sodelovanje med vladami, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe v teh državah in na teh zasedenih ozemljih lahko v veliki meri prispevalo k prizadevanjem za mir v regiji,
K. ker se palestinski prebivalci na Zahodnem bregu soočajo z resnim pomanjkanjem vode; ker je Svetovna zdravstvena organizacija že opozorila, da slaba oskrba z vodo med vedno večjim številom Palestincev povzroča bolezni, ki so povezane s pomanjkanjem pitne vode; ker so palestinski kmetje močno prizadeti zaradi pomanjkanja vode za namakanje, ki pa se, prav nasprotno, na veliko uporablja v Izraelu in na zemlji izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu; ker so zadostni viri vode eden od poglavitnih pogojev za prihodnjo palestinsko državo, ki bo sposobna preživeti, so pa tudi pomemben vidik varnosti države Izrael,
L. ker so finančna sredstva EU prispevala k poskusom ublažitve okoljskih izzivov, s katerimi se sooča območje ob spodnjem toku reke Jordan,
1. opozarja na degradacijo reke Jordan, še zlasti spodnjega toka reke, in glede tega izraža resno zaskrbljenost;
2. poziva obrežne države, naj sanirajo reko Jordan s pripravo in izvajanjem politik, osredotočenih na uravnotežene, zanesljive in trajnostne prakse gospodarjenja z vodo, zlasti glede potreb po vodi gospodinjstev in kmetijstva, ohranjanja vode in upravljanja z odplakami ter kmetijskimi in industrijskimi pritokov, in tudi zagotovijo, da v spodnji tok reke Jordan priteka ustrezna količina sladke vode;
3. poziva vladi Izraela in Jordanije, pa tudi palestinsko upravo, naj delajo v duhu sodelovanja, da bi rešile spodnji tok reke Jordan, ter jih poziva, naj s pomočjo Evropske unije ustanovijo komisijo za bazen reke Jordan, ki bi bila tristranski forum za sodelovanje, h kateremu bi lahko pristopile druge obrežne države;
4. poziva Izrael in Jordanijo, naj v celoti spoštujeta svoje zaveze iz mirovnega sporazuma o sanaciji reke Jordan, pa tudi o zaščiti vodnih virov te reke in Mrtvega morja;
5. pozdravlja pobudo izraelskega ministrstva za okolje, da se pripravi glavni načrt za krajinski razvoj na območju spodnjega toka reke Jordan; poziva jordansko vlado in palestinsko upravo, naj oblikujeta podobne pobude s ciljem sprejetja glavnih načrtov za sanacijo odsekov reke, ki prečkajo njuni ozemlji, pod pogojem, da Izrael palestinski upravi dovoli dostop do spodnjega toka reke Jordan v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov in z mednarodnim pravom; ugotavlja, da bi takšni glavni načrti lahko postali temelj za celovit regionalni načrt za sanacijo in zaščito območja spodnjega toka reke Jordan; je seznanjen z načrti palestinske uprave za izgradnjo kanala zahodni Ghor, ki je bil predviden v načrtu Johnston iz leta 1955, za namakanje palestinskih obrežnih območij zasedenega Zahodnega brega;
6. opozarja, da zamisel o kanalu med Rdečim in Mrtvim morjem ne bi rešila degradacije reke Jordan;
7. ugotavlja, da mora vsaka trajnostna rešitev za sanacijo in ohranjanje edinstvenega naravnega okolja spodnjega toka reke Jordan temeljiti na celovitem razvojnem pristopu, ki bo vključeval gospodarske, okoljske, energetske in turistične projekte, in glede tega poudarja pomen popolnega vključevanja lokalnih skupnosti v postopek odločanja;
8. pozdravlja uporabo vedno bolj naprednih metod in tehnologij gospodarjenja z vodo v spodnjem toku reke Jordan, zlasti v Izraelu, ter spodbuja prenos teh metod in tehnologij v vse države v regiji; glede tega poudarja pomen okvirne direktive o vodah in njenega postopnega prenosa v zakonodajo držav v regiji; poziva mednarodno skupnost, tudi Evropsko unijo, naj okrepi prizadevanje, usmerjeno v zagotavljanje nadaljnje finančne in tehnične podpore za projekte na tem področju;
9. poziva Svet, Komisijo in države članice EU, naj v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih z obrežnimi državami bolj izpostavijo razmere na reki Jordan ter naj še naprej zagotavljajo finančno in tehnično pomoč za sanacijo reke, še posebej njenega spodnjega toka, tudi v okviru Unije za Sredozemlje;
10. istočasno meni, da je treba v akcijske načrte evropske sosedske politike z Izraelom, Jordanijo in palestinsko upravo vključiti jasna in dejanska sklicevanja na sanacijski proces v tej regiji; toplo priporoča Komisiji, naj prične z izvajanjem skupne študije o reki Jordan;
11. pozdravlja sodelovanje med izraelskimi, jordanskimi in palestinskimi lokalnimi skupnostmi, ki se soočajo z enakimi izzivi pri oskrbi z vodo na območju spodnjega toka reke Jordan, ter ponovno poudarja pomen, ki ga ima ustvarjanje zaupanja pri iskanju pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu; pozdravlja tudi dejavno vlogo nevladnih organizacij, vključno z organizacijo Friends of the Earth Middle East (Prijatelji Zemlje – Bližnji vzhod), pri prizadevanjih za reševanje reke Jordan, ter poziva mednarodno skupnost, tudi Evropsko unijo, naj še naprej podpira njihove dejavnosti;
12. ponovno poudarja, da je vprašanje gospodarjenja z vodo in še posebej pravične razdelitve vode, ki enakopravno upošteva potrebe vseh ljudi, živečih v tej regiji, izjemno pomembno za trajni mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, ter izpostavlja potrebo po celoviti strategiji za reševanje bistvenih izzivov glede oskrbe z vodo v regiji;
13. poziva Izrael, naj Palestincem, ki živijo na Zahodnem bregu, tudi z zmanjšanjem upravnih ovir zagotovi večji dostop do vodnih virov, v skladu z njihovo pravico iz sporazuma Oslo II in z mednarodnim pravom, ter naj na tem območju spodbuja uporabo boljših metod in tehnologij gospodarjenja z vodo, tudi pri čiščenju odpadne vode;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, knesetu in izraelski vladi, parlamentu in vladi Jordanije, parlamentu in vladi Libanona, predsedniku palestinske nacionalne uprave, palestinskemu zakonodajnemu svetu ter parlamentu in vladi Sirije.