PREDLOG RESOLUCIJE o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji
6. 9. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Hannes Swoboda, Monika Flašíková Beňová, Kinga Göncz, Rovana Plumb, María Muñiz De Urquiza, Claude Moraes, Sylvie Guillaume, Juan Fernando López Aguilar, Tanja Fajon, Rita Borsellino v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0493/2010
B7‑0493/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 8, 20, 21, 19, 24, 25, 35 in 45,
– ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki določata temeljne pravice in načela Evropske unije, vključno z načeloma nediskriminacije in prostega gibanja,
– ob upoštevanju členov 8, 9, 10, 16, 18, 19, 20, 21, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 28. aprila 2005 o položaju Romov v Evropski uniji, z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji, z dne 15. novembra 2007 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome, z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti, z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU in z dne 25. marca 2010 o drugem evropskem vrhu o Romih,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in Direktive 46/1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov,
– ob upoštevanju poročil o Romih, rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU za leto 2009, ki ga je objavila agencija za temeljne pravice, in poročil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta decembra 2007 in junija 2008, sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose decembra 2008 ter sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o vključevanju Romov, ki so bili sprejeti 8. junija 2009 v Luksemburgu,
– ob upoštevanju dejstva, da so številne države članice EU, države kandidatke in druge države, kjer imajo institucije Evropske unije zelo pomembno vlogo, leta 2005 razglasile politično zavezo Desetletje vključevanja Romov in ustanovile sklad za izobraževanje Romov,
– ob upoštevanju sklepov prvega evropskega vrha o Romih v Bruslju 16. septembra 2008 in drugega evropskega vrha o Romih v Cordobi 8. aprila 2010,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o strategiji EU za vključevanje Romov, ki naj bi bilo pripravljeno konec leta 2010,
– ob upoštevanju priporočil odbora OZN za odpravo rasnega razlikovanja z njegove 77. seje (od 2. do 27. avgusta 2010) o Danski, Estoniji, Franciji, Romuniji in Sloveniji,
– ob upoštevanju četrtega poročila o Franciji Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, ki je bilo objavljen 15. junija 2010,
– ob upoštevanju desetih skupnih osnovnih načel o vključevanju Romov,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker Evropska unija temelji na načelih, zapisanih v Listini EU o temeljnih pravicah in pogodbah o EU, med katerimi so načelo nediskriminacije, posebne pravice, ki določajo državljanstvo Evropske unije in pravica do varstva osebnih podatkov,
B. ker se ta načela izvajajo z zgoraj navedenimi direktivami 43/2000, 78/2000, 38/2004 in 95/46,
C. ker deset do dvanajst milijonov Romov še vedno občuti resno in sistematično diskriminacijo v izobraževanju (zlasti segregacijo), pri dostopu do stanovanj (še posebej prisilne izselitve in podstandardni življenjski pogoji, pogosto v getih), zaposlovanju (izrazito nizka stopnja zaposlenosti Romov) in enakopravnem dostopu do sistemov zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev, pa tudi osupljivo nizko stopnjo politične participacije,
D. ker so evropski Romi po širitvah leta 2004 in 2007 postali v večini državljani EU, s tem pa imajo skupaj s svojimi družinami pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,
E. ker so številni romski posamezniki in skupnosti, ki so se odločili za naselitev v državi članici EU, ki ni država njihovega državljanstva, v posebno ranljivem položaju,
F. ker je v več državah članicah prišlo do repatriacij in vračanja Romov, nedavno tudi v Franciji, kjer je vlada med marcem in avgustom 2010 izgnala ali pa „prostovoljno“ vrnila na stotine Romov, ki so državljani EU,
G. ker to ravnanje spremljata stigmatizacija Romov in splošna protiromska naravnanost političnih razprav,
H. ker je Evropski parlament Komisijo večkrat pozval, naj razvije strategijo EU za Rome, ki bo spodbujala načeli enakih možnosti in socialnega vključevanja po vsej Evropi,
I. ker ima EU vrsto instrumentov, ki jih je mogoče uporabiti za boj proti izključenosti Romov, kot je nova možnost v okviru strukturnih skladov, da se do 2 % celotnih proračunskih sredstev, namenjenih Evropskemu skladu za regionalni razvoj, lahko porabi za izdatke na stanovanjskem področju za marginalizirane skupnosti, kar bo začelo veljati v letu 2010, ali obstoječe možnosti v okviru Evropskega socialnega sklada,
J. ker je napredek v boju proti diskriminaciji Romov z zagotavljanjem njihovih pravic do izobraževanja, zaposlitve, zdravja in stanovanja v državah članicah neenakomeren in počasen in ker bi bilo treba povečati zastopanje Romov v vladnih strukturah in javni upravi držav članic,
1. opozarja, da je Evropska unija predvsem skupnost, ki temelji na vrednotah in načelih, katerih namen je ohraniti in spodbujati odprto in vključujočo družbo, zlasti s prepovedjo vseh oblik diskriminacije in opredelitvijo državljanstva EU;
2. poudarja, da je pravica državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in svobodne izbire prebivališča v EU, kar sta stebra državljanstva EU, kot je opredeljeno v Pogodbah in kot se izvršuje z Direktivo 38/2004, kar morajo uveljavljati in spoštovati vse države članice;
3. je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih ukrepov francoske vlade, da s pretvezo človekoljubne pomoči repatriira in vrne na stotine romskih državljanov EU v njihovo matično državo, ter poziva francoske oblasti, naj s tovrstnim početjem nemudoma prenehajo;
4. je zelo zaskrbljen zlasti zaradi hujskajočega in odkrito diskriminatornega govora, ki je značilen za politično razpravo med repatriacijo Romov v matično državo, s čimer se spodbuja rasistični govor in dejanja skupin skrajne desnice; zato poziva oblikovalce politike k njihovim odgovornostim in zavrača vsakršne izjave, ki manjšine in priseljence povezujejo s kriminalom ter ustvarjajo diskriminatorne stereotipe;
5. v zvezi s tem opozarja, da Direktiva 2004/38 obravnava omejevanje svobode gibanja in izgon državljanov EU kot izjemi ter ju posebej in jasno omejuje; zlasti je treba oceniti vsak sklep o izgonu posebej in o vsakem posebej odločati, pri tem pa upoštevati osebne okoliščine ter zagotoviti postopkovna jamstva in pravna sredstva (členi 28, 30, 31);
6. poudarja tudi, da po Direktivi 38/2004 pomanjkanje finančnih sredstev nikakor ne more upravičevati samodejnega izgona državljanov EU (uvodna izjava 16, člen 14) in da se o omejitvi svobode gibanja in prebivanja zaradi javne politike, javne varnosti in javnega zdravja lahko odloča samo na podlagi osebnega ravnanja, ne pa na podlagi splošnega vidika preprečevanja, etničnega ali narodnega izvora;
7. je zaskrbljen zaradi obsega zbiranja biometričnih podatkov o državljanih EU, ki niso upravičeni z nameni varnosti in izvajanja zakonodaje, ter opozarja, da se morajo oblikovanje državnih biometričnih podatkovnih zbirk o državljanih EU in tudi vsi identifikacijski postopki za državljane EU izvajati za vsak primer posebej, nediskriminatorno in ob upoštevanju jamstev in načel o varstvu podatkov v skladu z direktivama 43/2000 in 95/45;
8. z velikim obžalovanjem ugotavlja, da se je Evropska komisija kot varuhinja pogodb odzvala pozno in skromno pri preverjanju skladnosti dejanj držav članic s primarnim pravom in zakonodajo EU, najbolj pa s prej navedenima direktivama o nediskriminaciji, svobodi gibanja ter pravici do zasebnosti osebnih podatkov; ponavlja, da je zaskrbljen zaradi posledic sedanje porazdelitve odgovornosti glede politik v zvezi z Romi med člani Komisije, ter poziva k močnemu horizontalnemu usklajevanju, da se v prihodnje zagotovi hiter in učinkovit odziv;
9. poziva Komisijo, naj trdno podpre vrednote in načela, ki jih potrjujejo Listina EU in Pogodbe, ter se takoj odzove s celovito analizo razmer v Franciji in v vseh državah članicah o skladnosti politik v zvezi z Romi z zakonodajo EU;
10. ga zelo skrbi, ker se Komisija glede na nujnost tega vprašanja doslej ni odzvala na njegove pozive iz januarja 2008 in marca 2010, naj pripravi evropsko strategijo o Romih v sodelovanju z državami članicami; znova poziva Komisijo, naj razvije celovito evropsko strategijo za vključevanje Romov;
11. meni, da so EU in vse države članice skupaj odgovorne za spodbujanje vključevanja Romov, za kar je potreben celovit pristop na ravni EU v obliki strategije EU o Romih, ki bo temeljila na obveznostih, sprejetih na drugem evropskem vrhu Romov v Cordobi:
· vključevanje romskega vprašanja v evropske in nacionalne politike o temeljnih pravicah in varstvu pred rasizmom, revščino in socialno izključenost;
· izboljšanje zasnove načrta za skupno platformo o vključevanju Romov in dajanje prednosti glavnim ciljem in rezultatom;
· zagotovitev, da sedanji finančni instrumenti EU sežejo do Romov in pomagajo izboljšati njihovo socialno vključevanje prek spremljanja uporabe sredstev; poleg tega vključuje novo pogojenost, ki naj bi zagotovila, da bo uporaba sredstev bolje reševala razmere Romov;
12. meni, da je bistvenega pomena oblikovanje kompleksnega razvojnega programa, ki bo usmerjen istočasno v vsa sorodna politična področja politike in bo omogočal takojšnje posredovanje v getih, ki se spoprijemajo z resnimi strukturnimi pomanjkljivostmi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pri izvajanju operativnih programov dosledno upoštevajo predpisi o enakih možnostih, da projekti ne bodo neposredno ali posredno utrjevali segregacije in izključevanja Romov; poudarja, da je 10. februarja 2010 sprejel poročilo o upravičenosti ukrepov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti, ki vključuje določbe o ukrepih na stanovanjskem področju za ranljive skupine v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poziva k čimprejšnjemu izvajanju revidirane uredbe, da bi lahko države članice dejavno uporabile to možnost;
13. je zaskrbljen zaradi prisilne repatriacije Romov v države na Zahodnem Balkanu, kjer se utegnejo soočiti z brezdomstvom in diskriminacijo; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da se spoštujejo njihove temeljne pravice, tudi pravica do zagotavljanja ustrezne pomoči in spremljanja;
14. priporoča Svetu, naj sprejme skupno stališče o strukturnem in predpristopnem financiranju, ki bo odražalo evropsko politično zavezanost spodbujanju vključevanja Romov in zagotavljanju, da se upoštevajo skupna osnovna načela o vključevanju Romov pri vseh revizijah zadevnih operativnih programov, tudi z ozirom na prihodnje programsko obdobje; poziva Komisijo, naj analizira in oceni dosedanje družbene učinke vlaganja predpristopnih in strukturnih sredstev, ki so bila namenjena ranljivim skupinam, naj iz tega potegne zaključke ter oblikuje nove strategije in pravila, če se ugotovi, da je na tem področju to potrebno;
15. spodbuja institucije EU, naj romske skupnosti, od osnovne ravni do mednarodnih nevladnih organizacij, vključijo v proces razvoja celovite politike EU o Romih, tudi pri vseh vidikih načrtovanja, izvajanja in nadzora, ter naj pri tem uporabijo tudi izkušnje pobude Desetletje vključevanja Romov 2005–2015, akcijskega načrta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter priporočila Sveta Evrope, Združenih narodov in Evropskega parlamenta;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Svetu Evrope ter OVSE.