PREDLOG RESOLUCIJE o človekovih pravicah v Iranu, zlasti o primerih Sakineh Mohamadi-Aštiani in Zahre Bahrami
6. 9. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Fiorello Provera, Bastiaan Belder, Lorenzo Fontana v imenu skupine EFD
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0494/2010
B7‑0494/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o človekovih pravicah v Iranu, zlasti o primerih Sakineh Mohamadi-Aštiani in Zahre Bahrami
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Iranu,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta ob Evropskem dnevu proti smrtni kazni 10. oktobra,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o bližajočih se usmrtitvah v Iranu z dne 6. julija 2010 ,
– ob upoštevanju izjave Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice o Iranu z dne 4. marca 2010,
– ob upoštevanju resolucije A/RES/62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju na uporabo smrtne kazni,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih podpisnica je tudi Islamska republika Iran,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je bila Sakineh Mohamadi-Aštiani, 43-letnica in mati dveh otrok, obsojena na smrt s kamenjanjem, potem ko je bila leta 2006 obtožena prešuštva in zaradi tega kaznovana z 99 udarci z bičem,
B. ker je bila Sakineh Mohamadi-Aštiani obtožena prešuštva po smrti soproga in po krivem obdolžena njegovega umora,
C. ker je bila nizozemsko-iranska državljanka Zehra Bahrami decembra lani priprta med demonstracijami na dan ašura in ker je zaradi obtožb, da je „mohareb“ ali sovražnica Boga, ki ogroža nacionalno varnost in zaradi posedovanja mamil zaprta v zaporu Evin,
D. ker ji je Zehri Bahrami bila zavrnjena pravica do odvetnika in obiskov v zaporu in ker je sama le ena izmed več tisoč Irancev, ki so končali v zaporu po poletnih volitvah leta 2009,
E. E. ker obstoječi iranski kazenski zakonik določa kazen s kamenjanjem za kaznivo dejanje prešuštva, ki se obravnava kot „kršitev božjih zakonov“; ker skupine zagovornikov človekovih pravic poročajo, da trenutno na usmrtitev s kamenjanjem čaka osem moških in tri ženske, in da je bilo od leta 2006 na tak način usmrčenih najmanj šest oseb.
1. ostro obsoja čedalje večje število usmrtitev in poziva iranske oblasti, naj uvedejo moratorij na izvajanje smrtne kazni z namenom njene ukinitve v skladu z resolucijo, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 2007;
2. odločno poziva Islamsko republiko Iran, naj ustavi usmrtitev s kamenjanjem v Sakineh Mohamadi-Aštiani in naj nemudoma izpusti Zahro Bahrami;
3. obžaluje uporabo mučenja in zlorab za pridobivanje priznanj, ki se nato med sodnim postopkom predstavljajo kot dokazi;
4. poziva Islamsko republiko Iran, naj zagotovi ustrezno pravno pomoč vsem tistim, ki zagrešijo kazniva dejanja, za katera je zagrožena smrtna kazen;
5. poziva, naj se na naslednjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov predlaga resolucija, ki bi pozvala vse države članice, v katerih še vedno velja smrtna kazen, naj Generalnemu sekretarju OZN in javnosti posredujejo vse informacije o smrtni kazni in usmrtitvah, s čimer bi se razkrila državna prikrivanja podatkov o smrtni kazni, ki so tudi eden izmed vzrokov za visoko število usmrtitev;
6. zahteva od Islamske republike Iran, naj spoštuje načela Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih podpisnica je tudi sama,
7. odločno poziva Islamsko republiko Iran, naj podpiše in ratificira Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Islamske republike Iran, Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu OZN za človekove pravice.