Postopek : 2010/2856(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0518/2010

Predložena besedila :

B7-0518/2010

Razprave :

PV 21/09/2010 - 14
CRE 21/09/2010 - 14

Glasovanja :

PV 22/09/2010 - 5.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0341

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 122kWORD 72k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0518/2010
14. 9. 2010
PE446.607v01-00
 
B7-0518/2010

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij


Fiorello Provera, Nikolaos Salavrakos (Nikolaos Salavrakos), Niki Cavela (Niki Tzavela) v imenu skupine EFD

Resolucija Evropskega parlamenta o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij  
B7‑0518/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 174 Lizbonske pogodbe o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter člena 170 Lizbonske pogodbe o vseevropskih omrežjih,

–   ob upoštevanju protokola št. 9 o socialnih storitvah splošnega pomena,

–   ob upoštevanju protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o strukturno manj razvitih regijah (otoki, gorske regije, regije z majhno gostoto prebivalstva) v okviru kohezijske politike in institucionalnih izgledov (2002/2119(INI)),

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta z dne 16. oktobra 1998 o novi strategiji za gorske regije (A4–0368/98),

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta z dne 30. julija 2008 o stanju in možnostih na področju kmetijstva v gorskih regijah (2008/2066(INI)),

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o naravnih in gospodarskih omejitvah in omejitvah otokov v okviru regionalne politike (2006/2106(INI)),

–   ob upoštevanju točk 15, 16 in 46 resolucije Evropskega parlamenta o četrtem poročilu o gospodarski in socialni koheziji (2007/2148(INI)),

–   ob upoštevanju poročila Odbora regij o akcijskem programu Skupnosti za gorske regije (2003/C128/05),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. junija 2008 (Za Zeleno knjigo: gorski politiki Evropske unije naproti – evropska vizija za gorska območja (CdR 23/2008)),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. marca 2002 o težavah in izgledih otoških regij v Evropski uniji v okviru širitve (2002/C 192/10),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o boljšem vključevanju na notranji trg kot ključnem dejavniku za kohezijo in rast otokov (2009/C 27/26),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o prihodnosti gorskih območij v Evropski uniji (CES 1025/2002),

–   ob upoštevanju izjave Komisije z dne 21. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je v Lizbonski pogodbi (v členu 174, ki poleg ekonomske in socialne kohezije navaja tudi cilj teritorialne kohezije, ter v členu 170 o vseevropskih omrežjih) izrecno navedeno, da je treba gorskim regijam, otokom in redko poseljenim območjem posvetiti posebno pozornost,

B.  ker protokol št. 9 o socialnih storitvah splošnega pomena in enotnem trgu zadeva zlasti ta območja,

C. ker so Evropski parlament, Ekonomsko-socialni odbor ter Odbor regij že večkrat opozorili organe Skupnosti, da je treba te določbe s konkretno politiko prenesti v zakonodajo ter politike Evropske unije, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti in subsidiarnosti,

D. ker je, kljub priznavanju v Lizbonski pogodbi, da so ta območja pogosto prizadeta zaradi hudih in trajnih geografskih ali demografskih ovir, res tudi, da imajo prav zaradi zemljepisne lege, naravnih virov, okolja in kulturne dediščine številne priložnosti in velik potencial,

E.  ker je treba te priložnosti in potencial izkoristiti v okviru trajnostnega razvoja in v skladu s cilji strategije EU 2020,

F.  ker je za povečanje privlačnosti teh območij treba uporabiti vse instrumente politik Skupnosti za razvoj gospodarstva ter nudenje primernih življenjskih pogojev prebivalcem, za kar je potrebna boljša povezava in usklajevanje politik Skupnosti ter nacionalnih in regionalnih politik,

G. ker precejšnje število teh območij leži na notranjih ali zunanjih mejah Evropske unije in so zato še posebej izpostavljena pritiskom enotnega trga oziroma drugim tveganjem (nezakonita trgovina, okoljske nevarnosti od zunaj...),

H. ker mora Evropska unija za zagotovitev uspešnega ponovnega in pravičnega zagona enotnega trga (poročilo Monti) ter uspeha v sosedski politiki poskrbeti, da na teh območjih število prebivalcev ne bo upadalo, družbene in gospodarske razlike pa bodo sprejemljive,

I.   ker gre za pripravo splošnega okvira, ki bo uporaben za vsa tovrstna območja ter v vseh politikah Skupnosti, zlasti pa v tistih, ki imajo močan ozemeljski vpliv (regionalna politika, državne pomoči, kmetijstvo in razvoj podeželja, ribištvo, promet, energija, okolje),

1.  priporoča Komisiji, naj pri pripravi nove finančne perspektive uporabi nove določbe iz člena 174 Lizbonske pogodbe;

2.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nemudoma izvede študijo o dodatnih stroških, ki jih imajo prebivalci ali podjetja na teh območjih ob gradnji ter upravljanju infrastruktur ali pri dostopu do blaga ali storitev;

3.  priporoča ukrepe, kot je uporaba makroregionalnih (večregionalnih, nadnacionalnih ali čezmejnih) strategij za reševanje razmer v gorskih masivih ali morskih bazenih, pa tudi na funkcionalnih področjih, da bi na podregionalni ravni zaobjeli poseben položaj otokov ali gorskih dolin;

4.  priporoča tudi, da se ukrepi čezmejnega sodelovanja, katerih cilj je lokalni trajnostni razvoj, prilagodijo dejanskemu stanju na teh ozemljih in upoštevajo zemljepisno, gospodarsko, kulturno in zgodovinsko razsežnost;

5.  poudarja, da je treba skladno preučiti vplive različnih geografskih in demografskih elementov, da bi se ocenile razmere, v katerih se ozemeljske omejitve kumulirajo (gorati otoki, gore z majhno gostoto prebivalstva itd.) ali zaostrijo (območje, sestavljeno iz čisto majhnih otokov, učinek otočja);

6.  meni, da zaradi velike raznolikosti razmer na tako imenovanih posebnih območjih ni mogoče vzpostaviti enotnega odziva EU, lahko pa se vzpostavi okvir, ki bo ob upoštevanju načela subsidiarnosti omogočal prožnost in odziv na težave za vsak primer posebej;

7.  zahteva od Komisije, naj v ustrezno zakonodajo uvede okvir, ki bo omogočal primerno prožen in individualen odziv na razmere na otokih, v gorskih regijah in na območjih z majhno gostoto prebivalstva;

8.  opozarja, da je za izdelavo in izvajanje primernih ukrepov potrebno tesno sodelovanje med nacionalnimi organi in organi Skupnosti ter regionalnimi in lokalnimi organi, ki omogočajo vsakdanje upravljanje teh ozemlji in zastopajo interese tamkajšnjih prebivalcev, v okviru večstopenjskega upravljanja in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov