Predlog resolucije - B7-0544/2010Predlog resolucije
B7-0544/2010

    PREDLOG RESOLUCIJE o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni

    29. 9. 2010

    ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
    v skladu s členom 110(2) poslovnika

    Barbara Lochbihler, Heidi Hautala, Nicole Kiil-Nielsen, Frieda Brepoels v imenu skupine Verts/ALE

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0541/2010

    Postopek : 2010/2855(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0544/2010
    Predložena besedila :
    B7-0544/2010
    Sprejeta besedila :

    B7‑0544/2010

    Resolucija Evropskega parlamenta o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju protokola št. 6 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi z odpravo smrtne kazni z dne 28. aprila 1983,

    –   ob upoštevanju drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, namenjenega odpravi smrtne kazni z dne 15. decembra 1989;

    –   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tistih, ki jih je Evropski parlament sprejel 26. aprila 2007 o potrebi po takojšnji razglasitvi moratorija za usmrtitve v državah, ki še izvajajo smrtno kazen,

    –   ob upoštevanju predhodnih resolucij Evropskega parlamenta, zlasti tistih o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem z dne 26. aprila 2009; o smrtni kazni v Nigeriji z dne 20. novembra 2008; o usmrtitvah v Libiji z dne 17. junija 2010; o razmerah na Korejskem polotoku z dne 8. julija 2010 in o Iranu z dne 22. oktobra 2009, 10. februarja 2010 in 8. septembra 2010,

    –   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni in resolucije generalne skupščine Združenih narodov 63/168, ki poziva k izvajanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 iz leta 2007, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 2008,

    –   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov o moratoriju za izvajanje smrtne kazni z dne 11. avgusta 2010,

    –   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov o vprašanju smrtne kazni z dne 16. julija 2010,

    –   ob upoštevanju govora visoke predstavnice/podpredsednice Komisije na plenarnem zasedanju 16. junija 2010 o politiki na področju človekovih pravic, v katerem je bilo poudarjeno, da je odprava smrtne kazni po vsem svetu prednostna naloga EU,

    –   ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka z dne 19. oktobra 2009, v kateri je izrazil, da se izrecno zavzema za odpravo smrtne kazni,

    –   ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 4. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je potekal v Ženevi od 24. do 26. februarja 2010, s katero so pozvali k vsesplošni odpravi smrtne kazni,

    –   ob upoštevanju revidirane in posodobljene različice smernic EU o smrtni kazni, ki jih je Svet sprejel dne 3. junija 1998,

    –   ob upoštevanju uvedbe evropskega dneva proti smrtni kazni, ki je 10. oktobra vsako leto,

    –   ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

    –   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

    A. ker je Evropska Unija odločno zavezana k odpravi smrtne kazni povsod po svetu in si prizadeva doseči vsesplošno sprejetost tega načela,

    B.  ker sta Evropska unija in Svet Evrope oktobra 2008 s skupno izjavo uvedla evropski dan proti smrtni kazni,

    C. ker je v boju proti smrtni kazni EU vodilni institucionalni akter v svetovnem merilu in so njene dejavnosti na tem področju ključna prednostna naloga njene zunanje politike na področju človekovih pravic; ker je EU hkrati glavni donator za financiranje prizadevanj organizacij civilne družbe po svetu v zvezi z odpravo smrtne kazni,

    D. ker je smrtna kazen najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen, ki krši pravico do življenja, kot je navedeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, in je oblika mučenja, ki ni sprejemljiva za države, ki spoštujejo človekove pravice,

    E.  ker smrtna kazen predstavlja diskriminatorno in samovoljno obliko kaznovanja ter njena uporaba nima nikakršnih učinkov na število nasilnih kaznivih dejanj,

    F.  ker je zaradi zmotljivosti predstavnikov sodstva pri izvajanju smrtne kazni vedno tudi tveganje, da bodo usmrčeni nedolžni ljudje; ker so nedavne študije pokazale, da nove tehnologije omogočajo odkritje storilcev kaznivih dejanj, in so razkrile mnogo primerov krivic na podlagi človeških napak,

    G. ker določbe protokola št. 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin državam članicam Sveta Evrope prepovedujejo izvajanje smrtne kazni,

    H. ker si EU prizadeva za moratorij za izvajanje smrtne kazni in v določenem času za odpravo smrtne kazni ter ratifikacijo ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in drugih instrumentov ter zlasti drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki predvideva odpravo smrtne kazni,

    I.   ker je odprava smrtne kazni ena od tematskih prednostnih nalog za pomoč v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki je od leta 1994 financiral več kot 30 projektov po svetu s skupnim proračunom v višini več kot 15 milijonov EUR,

    J.   ker mora z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sklenitev trgovinskih sporazumov in na splošno mednarodnih sporazumov s tretjimi državami odobriti tudi Evropski parlament,

    K. ker je generalna skupščina ZN v letu 2007 in 2008 sprejela zgodovinski resoluciji 62/149 in 63/168, ki pozivata k svetovnemu moratoriju za usmrtitve in k dokončni odpravi smrtne kazni, ter s tega vidika poudarja dejstvo, da se je število držav, ki podpirajo to resolucijo, povečalo in da je bila resolucija 63/169 sprejeta z veliko večino, in sicer s 106 glasovi za, 46 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi,

    L.  ker je 4. svetovni kongres proti smrtni kazni, ki je potekal februarja 2010 v Ženevi, pozval države, ki so dejansko odpravile smrtno kazen, naj jo odpravijo tudi s statutom, naj v svoje mednarodne odnose vključijo tudi vidik vsesplošne odprave smrtne kazni ter da naj mednarodne in regionalne organizacije podpirajo vsesplošno odpravo smrtne kazni s sprejetjem resolucij o moratoriju za usmrtitve,

    M. ker je v svetovnem merilu 154 držav odpravilo smrtno kazen de iure ali de facto, 96 od njih jo je odpravilo za vsa kazniva dejanja, 8 držav jo je ohranilo za izjemna kazniva dejanja, kot so dejanja, storjena v času vojne, 6 jih je razglasilo moratorij za usmrtitve in 44 jih dejansko ne izvaja več smrtne kazni (na primer države, ki že najmanj 10 let niso izvedle usmrtitve ali države, ki imajo zavezujoče obveznosti glede neuporabe smrtne kazni),

    N. ker je več kot 100 držav, ki so ohranile smrtno kazen za zločine, z zakonom prepovedalo usmrtitve mladoletnih prestopnikov, vendar poudarja, da majhno število držav nadaljuje z usmrtitvami le-teh, pri čemer gre za očitno kršenje mednarodnega prava, zlasti člena 6(5) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

    O. ker so po svetu trenutno številni dokazano evropski državljani obsojeni na smrt ali čakajo na izvršitev smrtne kazni in ker je v zvezi s tem treba poudariti, da je pomembno konsolidirati in okrepiti evropski odziv na morebitne usmrtitve evropskih državljanov,

    P.  ker je predsednik ruske dume Boris Grizlov na srečanju v Moskvi s člani nadzornega odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 23. marca 2010 izjavil, da Rusija ni ratificirala protokola št. 6 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede odprave smrtne kazni zaradi terorističnih groženj v državi,

    Q. ker je treba pozdraviti, da je kirgizijski parlament 11. februarja 2010 sprejel drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah glede odprave smrtne kazni in da je začasna kirgizijska vlada 21. maja 2010 javno objavila končni osnutek ustave, ki med drugim prepoveduje smrtno kazen in je bil medtem sprejet,

    R.  ker ima 43 držav na svetu še vedno v veljavi smrtno kazen in ker je največje število usmrtitev bilo izvršenih na Kitajskem, Iranu in Iraku; ker je samo Kitajska izvedla približno 5.000 ali 88 % vseh usmrtitev na svetu; ker je Iran usmrtil vsaj 402 osebi in Irak 77 oseb,

    S.  ker je morda uvedba pravne reforme na Kitajskem z dne 1. januarja 2007, na podlagi katere se zahteva, da vsak izrek smrtne kazni ponovno presodi vrhovno sodišče, povzročila zmanjšanje števila usmrtitev, čeprav je smrtna kazen še vedno državna tajnost v tej državi,

    T.  ker Iran še vedno izvaja smrtno kazen s kamenjanjem, kar je v nasprotju z drugim izbirnim protokolom k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah,

    U. ker je v Savdski Arabiji nesorazmerno veliko število usmrtitev glede na lokalno prebivalstvo; ker je bilo doslej v letu 2010 usmrčenih 19 oseb in ker obstaja resna nevarnost povečanja števila usmrtitev po koncu začasnega prostovoljnega moratorija v času ramadana,

    V. ker sta Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in Evropska unija večkrat pozvale Belorusijo, naj odpravi smrtno kazen,

    W. ker so podrobnosti o smrtni kazni v Belorusiji tajne in se ta glede na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij izvaja tajno z ustrelitvijo, uprava zapora obvesti sodnika o usmrtitvah in slednji nato obvesti svojce; truplo usmrčene osebe se ne izroči svojcem, da bi ga ti lahko pokopali, prav tako se jim ne sporoči kraja pokopa,

    X. ker ima 38 držav od 50, ki tvorijo Združene države Amerike, v veljavi smrtno kazen, čeprav 4 države niso izvedle usmrtitve že od leta 1976; ker se je v letu 2009, po izteku dejanskega moratorija, ki je bil v veljavi od septembra 2007 do maja 2008, število usmrtitev povečalo na 54, čeprav se je že sedmo leto zapored število smrtnih obsodb v Združenih državah Amerike zmanjšalo na 106,

    Y. ker je treba pozdraviti, da so se nekatere države, vključno z zveznimi državami Montana, New Jersey, New York, Severna Karolina in Kentucky, izrekle proti smrtni kazni z ukrepi, ki vključujejo moratorij za usmrtitve ali njihovo odpravo,

    Z.  ker sta bili v zveznih državah Virginiji in Alabami septembra 2010 usmrčena 41-letna Teresa Lewis in Holly Wood, kljub dokazom, da sta bila oba duševno prizadeta; ker Mumia Abu Džamal, nekdanji radijski napovedovalec in predsednik filadelfijskega združenja temnopoltih novinarjev, od leta 1982 v Pensilvaniji čaka na izvršitev smrtne obsodbe, ki mu je bila izrečena na podlagi nepoštenega in rasno pristranskega sojenja; ker v primeru Toryja Davisa, ki na izvršitev smrtne obsodbe v zvezni državi Georgiji čaka več kot 18 let, dokazi niso dovolj jasni in prepričljivi ter dopuščajo razumen dvom,

    Za. ker poročilo za leto 2010 Mednarodnega združenja za zmanjševanje škode zaradi uporabe drog (IHRA) kaže, da nekatere države članice EU nudijo podporo v boju proti drogam državam, kot so Kitajska, Iran in Vietnam, ki imajo predpisano smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami,

    1.  ponovno ponavlja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtne kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah ter še enkrat poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

    2.  obsoja vse usmrtitve, kjerkoli se izvajajo, in trdno verjame, da pravica do pomilostitve v primerih izreka smrtne obsodbe obstaja kot zaščita pred nepopravljivimi napakami, ki jih sodišča niso sposobna ali voljna odpraviti;

    3.  odločno poziva EU in njene države članice, naj zahtevajo izvajanje resolucije ZN o vsesplošnem moratoriju za usmrtitve, da bi v celoti odpravili smrtno kazen v vseh državah, ki jo še vedno izvajajo;

    4.  poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta vse ustrezne ukrepe za postopno omejitev uporabe smrtne kazni, pri čemer naj vztrajata, da se izvaja v skladu z minimalnimi mednarodnimi standardi in da se omogoči dostop do statističnih podatkov v zvezi z usmrtitvami; poziva, naj EU pri prizadevanjih za odpravo smrtne kazni nujno uporabi vsa razpoložljiva diplomatska sredstva in sredstva pomoči v obliki sodelovanja; poudarja, da je treba to vprašanje sistematično obravnavati v vseh dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, tudi na najvišji ravni;

    5.  poziva Svet in Komisijo, naj 10. oktobra izkoristita evropski dan proti smrtni kazni in opozorita na primere, kot sta zadevi Mumie Abu Džamala in Toryja Davisa, ter obsodita usmrtitve duševno prizadetih oseb, kjerkoli se izvršujejo;

    6.  poziva države članice Evropske unije, naj na 65. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v okviru zavezništva med več regijami vložijo novo resolucijo proti smrtni kazni;

    7.  poziva države, ki izvajajo smrtno kazen, naj nemudoma razglasijo moratorij za usmrtitve;

    8.  spodbuja države udeleženke, ki niso odpravile smrtne kazni, naj spoštujejo zaščitne ukrepe, ki ščitijo pravice obsojenih na smrt, kot določajo zaščitni ukrepi Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov; poziva predsedstvo EU, naj spodbuja preostale države, ki niso podpisale in ratificirale drugega izbirnega protokola k mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, pa tudi tiste države članice, ki niso podpisale protokola št. 13 o smrtni kazni Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, naj to storijo;

    9.  poziva zlasti sodelujoče države Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, kot so Združene države Amerike in Belorusija, naj sprejmejo takojšnji moratorij za usmrtitve; hkrati poziva Kazahstan in Latvijo naj spremenita določbe v svoji nacionalni zakonodaji, ki še vedno dopuščajo smrtno kazen za nekatera kazniva dejanja v izrednih okoliščinah;

    10. poziva države, ki ohranjajo smrtno kazen, naj spodbudijo Urad za demokratične institucije in človekove pravice ter misije OVSE v sodelovanju s Svetom Evrope k organizaciji dejavnosti za ozaveščanje proti smrtni kazni, zlasti preko medijev, uslužbencev organov pregona, oblikovalcev politike in splošne javnosti;

    11. poziva EU, naj zlasti v okviru vzpostavitve Evropske službe za zunanjepolitično delovanje zagotovi vodenje za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni v zvezi z evropskimi državljani, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, ki naj vključuje trdne in okrepljene mehanizme v zvezi s sistemom identifikacije, nudenjem pravne pomoči, pravnimi posegi EU in diplomatskim zastopanjem;

    12. poziva države članice naj pretehtajo svoje politike, s katerimi zagotavljajo finančna sredstva za boj proti drogam v državah, ki imajo še vedno smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami;

    13. poziva Svet in Komisijo, naj pri sklenitvi sporazumov z državami, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen, ali državami, ki niso podpisale moratorija, le te izrecno spodbujata, naj to storijo;

    14. nadalje spodbuja dejavnosti nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravo smrtne kazni, vključno z organizacijami Hands Off Cain, Amnesty International, Penal Reform International, Svetovno koalicijo proti smrtni kazni, Mednarodno Helsinško federacijo za človekove pravice, skupnostjo Sant’Egidio in organizacijo Reprieve;

    15. se zavezuje k spremljanju vprašanja smrtne kazni in k preučitvi možnih pobud ter priložnostnih misij v države, ki ohranjajo smrtno kazen, da se vladne oblasti pozove k sprejemu moratorija za usmrtitve z namenom njihove popolne odprave;

    16. poziva visoko predstavnico EU/podpredsednico Komisije in države članice, naj nastopajo enotno in ne pozabijo, da mora biti glavna politična vsebina resolucije sprejetje vsesplošnega moratorija kot ključnega koraka k odpravi smrtne kazni;

    17. ponovno poudarja, da popolna odprava smrtne kazni ostaja eden od glavnih ciljev politike EU na področju človekovih pravic; ta cilj bo dosežen samo s tesnim sodelovanjem med državami, sodelovanjem, izobraževanjem, osveščanjem, učinkovitostjo in uspešnostjo;

    18. spodbuja regionalno sodelovanje v tej smeri; Mongolija je na primer januarja 2010 kot pozitivno posledico uradno razglasila moratorij za usmrtitve; več držav, ki so ohranile smrtno kazen, razmišlja o ustavnosti te oblike kazni;

    19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku Generalne skupščine ZN in vladam držav članic ZN.