PREDLOG RESOLUCIJE o krizi v živinorejski panogi EU

3. 11. 2010

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0559/2010
v skladu s členom 115(5) poslovnika

Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Bairbre de Brún, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Patrick Le Hyaric, João Ferreira, Alfreds Rubiks v imenu skupine GUE/NGL

B7‑0607/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o krizi v živinorejski panogi EU

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

 

A. ker je svetovni trg z žitaricami v zadnjih tednih doživel nenaden poskok cen pšenice na mednarodni ravni, kar sproža pomembna vprašanja o stabilnosti trgov, natančnosti napovedi proizvodnje ter o celotnih pričakovanjih glede preskrbe in povpraševanja,

 

B. ker so cene pšenice 60 do 80 odstotkov višje kot na začetku sezone v juliju; ker so cene še vedno za tretjino nižje od najvišjih cen v letu 2008 in ker je cena koruze istem obdobju zrasla za 40 %;

 

C. ker so finančni trgi napovedali in špekulirali o upadu proizvodnje žitaric v Ruski federaciji, kjer je suša okrnila pridelek in je zaradi nje vlada te države sklenila, da bo prepovedala izvoz pšenice do naslednje žetve,

 

D. ker so številni živinorejci, zlasti mali in srednji kmetje, resno ogroženi zaradi nedavnega dviga cen žitaric v Evropski uniji,

 

E. ker se stroški v živinorejski panogi zvišujejo zaradi vedno višje cene krmnih mešanic,

 

F. ker prepoved izvoza pšenice, ki jo je uvedla Ruska federacija, morda ne bo zadostovala za zagotavljanje zadostne preskrbe z živalsko krmo v drugi polovici leta; ker bo v tem primeru upad v proizvodnji mesa v Ruski federaciji najverjetneje povzročil nadaljnji dvig svetovnih cen mesa v prihodnjih mesecih, saj so svetovne zaloge majhne,

 

G. ker svetovno povpraševanje po živilih narašča hitreje od preskrbe, nenazadnje ker se zaradi vse višjih dohodkov v razvijajočih se gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, ter rastjo prebivalstva in večjo urbanizacijo naglo povečuje povpraševanje zlasti po mesnih in mlečnih izdelkih ter posledično tudi po krmi,

 

H. ker do se mednarodne cene mesa, zlasti mesa, pridobljenega v dolgih proizvodnih ciklih, kot sta govedina in ovčetina, povišale v prvi polovici 2010; ker na osnovi najvišjih cen iz leta 2008 lahko sklepamo, da se bo nedavna strma rast cen nadaljevala, prav tako za perutninsko in prašičje meso, saj cena krme tudi raste,

 

I.  ker zadnja napoved FAO navaja, naj bi svetovna proizvodnja pšenice v letu 2010 znašala 650 milijonov ton, kar je 5 % manj kot lani, je pa še vedno tretji največji zabeleženi pridelek; ker bo zmanjšan prispevek Rusije, Kazahstana in Ukrajine delno nadomestila zadovoljiva žetev v drugih državah, zmanjšanje zalog, ki bo iz tega sledilo, pa bo pripeljalo do manjšega upada, ki pa je še vedno občutno pod najnižjimi vrednostmi iz obdobja krize na živilskem trgu v obdobju 2007-2008,

 

1. meni, da je treba izvesti nove ukrepe in uporabiti nova orodja za povečanje proizvodnje žitaric in zmanjšanje nestabilnosti, saj se bo proizvodnja žitaric v EU v obdobju 2010-2011 zmanjšala in, ker so zaloge žitaric že majhne, bi lahko leta 2011 prišlo še do enega vrha v cenah žitaric, ki bi imel katastrofalne posledice za živinorejce iz EU in za živila;

 

2. poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga ukrepe za zmanjšanje rasti cen krme in za uravnavo cen krme na notranjem trgu;

 

3. poziva Komisijo, naj odobri vnaprejšnja neposredna plačila živinorejcem, saj bi lahko imeli resne likvidnostne težave zaradi višjih cen krme;

 

4. ugotavlja, da rast cen žitaric povzroča motnje v vseh živinorejskih panogah, zlasti pri prašičjem mesu, in to v času, ko se morajo vse panoge spopadati s svetovno gospodarsko krizo, omejenim dotokom denarja in še strožjimi standardi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in dobre počutje živali;

 

5. ugotavlja, da reforma skupne kmetijske politike ne bo mogla zmanjšati učinka na nestabilnost cen v kmetijskem sektorju in zagotoviti pravičen dohodek kmetom; ugotavlja, da so cene žita v EU strmoglavile za 45 % v zadnjih dveh letih, proizvodni stroški pa so strmo narasli za 63 % v obdobju 2004-2009, kar bo imelo porazen učinek na proizvajalce žita in živinorejce v EU;

 

6. je trdno prepričan, da živila niso običajno blago; terminske pogodbe so postale sestavni del živilskih trgov in igrajo pomembno vlogo za mnoge udeležence na trgu; meni, da je treba kmetijsko proizvodnjo usmeriti predvsem na hrano in se ne sme koristiti za finančne špekulacije in dobičkarstvo;

 

7. izraža zaskrbljenost zaradi večje špekulacije z živili, ki je bila zaznana na finančnih trgih; poziva, naj se uvedejo mehanizmi za boj proti špekulacijam s kmetijskimi proizvodi na finančnih trgih in finančni instrumenti za to blago;

 

8. poudarja, da visoke cene nafte, veliko povpraševanje iz sektorja biogoriva, zmanjševanje zalog hrane in nižja proizvodnja žitaric prav tako prispevajo k dvigu cen živil; poziva Komisijo, naj v okviru reforme skupne kmetijske politike po letu 2013 preuči konkretne ukrepe za omejevanje nihanja cen na trgu s kmetijskimi proizvodi;

 

9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.