Predlog resolucije - B7-0608/2010Predlog resolucije
B7-0608/2010

PREDLOG RESOLUCIJE o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu

3. 11. 2010

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Francisco José Millán Mon, Arnaud Danjean, Elena Băsescu, Karl-Heinz Florenz v imenu skupine PPE
Sarah Ludford, Sharon Bowles, Olle Schmidt, Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Charles Tannock v imenu skupine ECR

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0608/2010

Postopek : 2010/2898(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0608/2010
Predložena besedila :
B7-0608/2010
Sprejeta besedila :

B7‑0608/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike[1],

–   ob upoštevanju svojih resolucij o čezatlantskem ekonomskem svetu in svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta[2],

–   ob upoštevanju zaključkov vrhunskega srečanja EU-ZDA 3. novembra 2009 v Washingtonu.

–   ob upoštevanju poročila o napredku, ki je bilo sprejeto 27. oktobra 2009 na četrtem zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta, skupne izjave, ki je bila sprejeta na srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev ter zasedanj v New Yorku od 4. do 9. decembra 2009 in v Madridu od 4. do 6. junija 2010,

–   ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o krepitvi čezatlantskega sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti z dne 28. oktobra 2009,

–   ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o boju proti terorizmu z dne 3. junija 2010,

–   ob upoštevanju zaključkov vrhunskih srečanj skupine G-20 26. in 27. junija 2010 v Torontu ter od 21. do 23. oktobra 2010 v Seulu,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker so čezatlantski odnosi edinstveni in obsežni ter vključujejo skupno zavezanost demokraciji, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic, boju proti terorizmu in preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje; ker imajo EU in ZDA skupne interese in vrednote ter morajo prisluhniti drug drugemu, Evropski parlament pa je pripravljen poslušati predsednika in kongres ZDA,

B.  ker so odnosi med EU in ZDA bistveni za reševanje svetovnih vprašanj in novih izzivov,

C. ker si EU in ZDA po svetu družno prizadevata za oblikovanje skupnega programa, temelječega na skupni zgodovini, kulturi, interesih in vrednotah, odnosi med EU in ZDA pa morajo imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da se bodo svetovna vprašanja in novi izzivi reševali v okviru mednarodnega prava in obstoječih večstranskih institucij, zlasti Združenih narodov, OVSE in Nata,

D. ker obe čezatlantski partnerici skupaj predstavljata polovico svetovnega gospodarstva in s partnerstvom, ki znaša 4,28 bilijona USD, zagotavljata najbolj celovite in dolgotrajne gospodarske odnose v svetu in sta ključni gonilni sili svetovne gospodarske blaginje, moč čezatlantskih odnosov in zavezanost tem odnosom pa imata ob sedanji finančni in gospodarski krizi še toliko večji pomen,

E.  ker sta se obe partnerici zavezali sodelovanju, da bi v svojem gospodarstvu spodbujali rast in delovna mesta, Evropski parlament pa se še naprej zavzema za dokončno oblikovanje prostega čezatlantskega trga do leta 2015, kar bo – poleg dokončnega oblikovanja enotnega trga EU – bistveno za ponovno gospodarsko rast in okrevanje,

F.  ker so države v razvoju najmanj prispevale k posledicam podnebnih sprememb zaradi človeške dejavnosti, so pa zaradi njih najbolj prizadete, in ker so zaradi podnebnih sprememb mednarodne naložbe za zmanjšanje revščine tvegane, s čimer je ogroženo tudi doseganje razvojnih ciljev tisočletja; ker je potreben tudi stalen dialog o pobudah za čezatlantsko partnerstvo za razvojno sodelovanje,

Vrhunsko srečanje EU–ZDA

1.  vztraja, naj EU in administracija ZDA okrepita strateški dialog ter sodelovanje in usklajevanje pri reševanju svetovnih izzivov in regionalnih konfliktov;

2.  poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje demokracije in človekovih pravic po svetu kot ključen element njune politike; poudarja potrebo po intenzivnem usklajevanju pri preventivni in krizni diplomaciji;

3.  meni, da bi morali obe partnerici na vrhunskem srečanju EU–ZDA prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju obvez skupine G-20;

4.  poudarja pomen sodelovanja med EU in ZDA, da bi se na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 16) v Cancunu dogovorili o konkretnih rezultatih in končno dosegli mednarodni sporazum, ki bi temeljil na znanstvenih dognanjih in bi vključeval ustrezno mednarodno pomoč pri financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje v državah v razvoju;

5.  pozdravlja nov pristop administracije ZDA glede Izraela in poziva k oživitvi evro-ameriškega partnerstva v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom; pri tem pozdravlja začetek neposrednih pogajanj med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ki so bila napovedana 2. septembra 2010 v Washingtonu; poudarja, da so potrebna nadaljnja pogajanja, ki bodo v dogovorjenem časovnem okviru privedla do rešitve za obe strani, ki bo izraelski državi in neodvisni, demokratični in suvereni palestinski državi zagotovila sobivanje v miru in varnosti; poudarja, da je treba celovit mir, ki je temeljni interes vseh strani v regiji in Evropski uniji, doseči na podlagi ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, madridskih načel, vključno z načelom zemlja za mir, mirovnega načrta, sporazumov, ki so jih dosegle udeležene strani, in arabske mirovne pobude, pa tudi da mora bližnjevzhodna četverica v mirovnem procesu dejavno sodelovati ter priznati pomen arabske mirovne pobude in stalnega sodelovanja z arabskimi partnericami;

6.  poudarja, da negotovost glede narave iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; izraža razočaranje nad vztrajnim zavračanjem Irana, da bi polno sodeloval z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, tako da ovira njeno delo, ne dovoli dostopa do ključnih jedrskih objektov in daje veto na imenovanje inšpektorjev; poziva iransko vodstvo, naj izpolni iranske obveznosti iz pogodbe za neširjenje jedrskega orožja; poziva, naj Teheran ratificira in izvaja dodatni protokol o sporazumu o varovanju, ZDA in EU pa poziva, naj za dosego tega cilja uskladita svojo zunanjo politiko;

7.  čeprav se zaveda, da razkritje zaupnih vojaških dokumentov izpostavlja vojaško osebje nevarnosti, je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih resnih domnev o dopuščanju mučenja v Iraku; poziva, naj se o tem vprašanju razpravlja na vrhunskem srečanju EU-ZDA z namenom neodvisne čezatlantske preiskave;

8.  odločno poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo k izpolnitvi njenih obvez s šeststranskih pogovorov, vključno s popolno in preverljivo opustitvijo vsega jedrskega orožja in obstoječih jedrskih programov; poziva jo tudi, naj v celoti izvaja vse ustrezne obveznosti v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja in razoroževanjem, ter potrjuje svojo odločno podporo šeststranskim pogajanjem in svojo odločenost, da bo po diplomatski poti dosegel zadovoljivo in celovito rešitev perečih vprašanj;

9.  poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti in poziva k strateškemu sodelovanju med ZDA in državami članicami EU pri spoprijemanju s svetovnimi varnostnimi izzivi; pozdravlja osnutek novega strateškega koncepta, ki naj bi bil sprejet na vrhunskem srečanju Nata 19. in 20. novembra 2010 v Lizboni; meni, da bi bilo treba zadevni razvoj dogodkov v tej širši varnostni strukturi obravnavati tudi v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU; poudarja pomen skupne obrambne in varnostne politike ter okrepljenih evropskih obrambnih zmogljivosti za krepitev čezatlantske varnosti;

10. ugotavlja naraščajoče število različnih izzivov, ki so skupni EU in ZDA; poziva partnerice, naj sprejmejo temeljno skupno strategijo, v kateri bodo ovrednotile in oblikovale vse ukrepe čezatlantske politike, da bi oblikovali enotno, skladno in obširno strategijo za učinkovito reševanje teh vprašanj;

11. izraža zadovoljstvo, da sta ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev 8. aprila 2010 v Pragi podpisala novo pogodbo START, in pričakuje, da jo bosta ratificirali obe strani;

12. poziva k okrepitvi sodelovanja EU in ZDA s Turčijo, Grčijo in Ciprom za trajno rešitev ciprskega vprašanja, ki bi temeljila na združitvi otoka v ustavno federacijo dveh ozemeljskih enot in dveh skupnosti; ugotavlja, da v primeru neuspelega reševanja ciprskega vprašanja EU in Nato ne bosta mogla vzpostaviti trdnega medsebojnega partnerstva, ovirana pa bodo tudi prizadevanja EU za oblikovanje skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da ima Turčija v odnosih EU-ZDA strateški pomen in da bo mogoče cilj večje stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v južnem Kavkazu najbolje uresničiti z novim varnostnim sporazumom med EU, ZDA in Turčijo;

13. priznava prekrivanje trgovinskih in političnih interesov EU in ZDA v Latinski Ameriki, kjer ima EU strateška partnerstva z Mehiko in Brazilijo, sklenjene sporazume o prosti trgovini s Čilom in Mehiko, s Kolumbijo pa se o tem sporazumu še pogaja; je tako kot ZDA zaskrbljen zaradi naraščajočega avtoritarizma v državah, kot je Venezuela, in nadaljevanja diktatorstva na Kubi; pričakuje nadaljnje sodelovanje z ZDA v soseščini glede na velike naložbe EU v regiji in močno zgodovinsko povezanost z njo;

 

Srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in njegova krepitev

14. je prepričan, da je čezatlantski ekonomski svet najprimernejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih gospodarskih odnosov; poziva partnerice, naj izkoristijo ves potencial čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagale obstoječe ovire gospodarskemu povezovanju in do leta 2015 vzpostavile čezatlantski trg brez ovir ter s tem pozitiven odgovor na trenutno gospodarsko in socialno krizo;

15. poziva Komisijo, naj si ob bližajočem se srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere velja obvezno testiranje tretje strani, zlasti za IKT in električno opremo, naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, zlasti sprejetju označevanja proizvodov EU v ZDA zgolj z metričnimi merskimi enotami, naj z organi ZDA preuči standardizacijo, naj oblikuje okrogle mize o standardih s poudarkom na inovativnih rešitvah ter naj usklajuje delo na mednarodni ravni;

16. meni, da je izredno pomembno v čezatlantskem ekonomskem svetu sprožiti dialog o novih živilih in uporabi novih tehnologij v proizvodnji hrane; poudarja zaskrbljenost glede kloniranja pri vzreji živali;

17. poziva k temu, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, zlasti mala in srednja podjetja, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa upošteval pristop EU „Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja“;

18. poudarja pomen uporabe čezatlantskega ekonomskega sveta tudi kot okvira za makroekonomsko sodelovanje med partnericami, glede na njihovo vzorno sodelovanje med krizo, ter spodbuja pristojne monetarne institucije, naj okrepijo medsebojno usklajevanje, zlasti na področju nadzora in preprečevanja sistemskih tveganj; priznava pomembno vlogo, ki jo imajo EU in ZDA v svetovnih finančnih institucijah, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Banko za mednarodne poravnave;

Vloga čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v čezatlantskem ekonomskem svetu

19. znova poziva vodstvi EU in ZDA, pa tudi sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevata ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva ju, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v celoti in neposredno vključita v delo čezatlantskega ekonomskega sveta, saj si zakonodajna telesa z izvršilnimi vejami oblasti v svoji državi delijo odgovornost za izvajanje mnogih odločitev sveta in nadzor nad njimi;

20. meni, da je bistveno zagotoviti, da ključni člani ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta sodelujejo v dialogu zakonodajalcev in postopkih čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi se zagotovilo, da zakonodaja nima nepredvidenih posledic na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bi bilo mogoče sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev postopoma nadgraditi v čezatlantsko medparlamentarno skupščino na podlagi priporočil, ki jih je podal Parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. marca 2009;

Dvostranska in večstranska trgovina

21. je odločen, da bo še naprej pozival zakonodajalca ZDA – Komisijo pa prosi, naj to stori v čezatlantskem ekonomskem svetu – naj ponovno preuči obveznost 100-odstotnega pregleda zabojnikov in da bo sodelovanje z ZDA razvijal na podlagi obvladovanja tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA v skladu z okvirom standardov SAFE, ki jih je sprejela Mednarodna carinska organizacija;

22. poudarja, da je nujno čim prej skleniti razvojni krog iz Dohe; vendar priznava, da morajo gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, podati nov vsebinski predlog; poziva ZDA, naj si skupaj z EU prizadevajo za odstranitev preostalih ovir;

23. meni, da je dostop do trgov tretjih držav skupna skrb in interes EU in ZDA, še posebej, ker se bo gospodarsko okrevanje po finančni krizi verjetno začelo v nekaterih na novo razvitih državah, kot so Brazilija, Indija in Kitajska, kjer še vedno obstajajo znatne ter diskriminatorne trgovinske in netarifne ovire; je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v trgovinskih odnosih s tretjimi državami; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj si prizadeva za skupni pristop in skupno strategijo glede novih sporazumov o prosti trgovini, ki jih sklenejo ZDA in EU, da bi se standardizirale določbe teh sporazumov;

Razvoj

24. poudarja da bo mednarodne zaveze glede razvojnih ciljev tisočletja, katerih uresničevanje je v številnih primerih v zaostanku, mogoče izpolniti le, če bodo industrializirane države ohranile svoje zaveze in prispevajo 0,7 % lastnega BDP za uradno razvojno pomoč do leta 2015; zato poziva EU in ZDA, ter tudi druge mednarodne donatorje, naj spoštujejo svoje zaveze in sprejmejo ukrepe za pospešitev napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;

Gospodarske in finančne krize

25. opozarja, da je namen sporazuma Basel II in njegove skorajšnje revizije uveljaviti svetovni standard, in poziva ZDA, naj ta sporazum pričnejo čim prej izvajati; je izjemno zaskrbljen, da bi omejitve, ki jih določajo različni nacionalni zakoni, sprejeti kot odgovor na krizo (zlasti ameriška reforma Wall Streeta in zakon o varstvu potrošnikov, ki omejujeta priznavanje zunanjih bonitetnih ocen) privedle do hudih odstopanj pri uporabi tega svetovnega standarda; nadalje ugotavlja, da so enotna svetovna računovodska pravila nujna za enake konkurenčne pogoje, in poziva ZDA, naj sprejmejo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP);

26. poziva Komisijo, naj okrepi čezatlantski finančni regulativni dialog z ZDA, ter ugotavlja, da je današnja kriza najhujša svetovna recesija po veliki depresiji in da so v odziv nanjo vlade iz vsega sveta, predvsem iz EU in ZDA, sodelovale kot še nikoli poprej, da bi reformirale finančne trge in institucije;

27. meni, da gospodarske in finančne strukture upravljanja, ki so ob začetku krize obstajale bodisi na svetovni ravni bodisi v ZDA ali v EU, svetovnemu finančnemu sistemu niso zagotavljale dovolj stabilnosti; meni, da je ob čedalje večji soodvisnosti gospodarskega in finančnega trga treba okrepiti sodelovanje na področju makroekonomske politike in nadzora velikih gospodarstev; poleg tega priznava, da mora EU rešiti vprašanje predstavnika v Mednarodnem denarnem skladu;

28. poziva EU in ZDA, naj sodelujejo s Kitajsko v smeri reševanja spora o svetovnih deviznih tečajih, ne da bi uporabile protekcionistične ali povračilne ukrepe; meni, da se države članice EU spopadajo z drugačnim tržnim pritiskom kakor ZDA, zlasti glede državnih obveznic in obstoja monetarne unije;

29. ugotavlja, da predlog ameriškega zakona o reformah finančnih regulacij, ki sta ga oblikovala kongresnika Barney Frank in Christopher Dodd, ter program reforme regulativnega sistema v EU sledita pobudam G-20, in meni, da se mora to sodelovanje nadaljevati skozi ves zakonodajni proces; ugotavlja, da je to še posebej očitno v zakonodaji o prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov; poudarja, da do veliko razlik prihaja zaradi razlik v naravi postopka sprejemanja zakonodaje in vlogi nadzornikov pri oblikovanju pravil;

Energija, okolje, promet, industrija, raziskave in znanost

30. pozdravlja ustanovitev Sveta za energijo med EU in ZDA, ki bo zagotovil nov okvir za poglobitev čezatlantskega dialoga o strateških vprašanjih energije, kot sta zanesljivost oskrbe ali politika za prehod na nizkoogljične energetske vire, ter hkrati okrepil obstoječe znanstveno sodelovanje na področju energetskih tehnologij; pozdravlja parafiranje novega sporazuma Energy Star med EU in ZDA o uskladitvi označevanja energetske učinkovitosti pisarniške opreme ter sodelovanje pri razvoju energetskih tehnologij, kot je vodik, ali pri projektu ITER za jedrsko fuzijo;

31. spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj razvije sodelovanje za oblikovanje skupne strategije za zunanjo energijo in surovine, ki bo podpirala diverzifikacijo virov, oskrbovalnih poti in infrastrukture ter spodbujala energetsko učinkovito gospodarstvo, da bi se povečala varnost oskrbe z energijo, ter spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj pomaga pri iskanju konvergenčni meril trajnosti za mešanico energetskih virov in okrepi raziskave in razvoj, tudi na področju biogoriv;

32. ugotavlja, da so podnebne spremembe svetovni izziv, za katerega ni enotne politične in tehnološke rešitve, temveč da bi kombinacija obstoječih možnosti in občutnega povečanja učinkovitosti na vseh področjih gospodarstva in družbe v razvitih državah ter državah v razvoju prispevala k rešitvi problema virov in distribucije ter utrla pot tretji industrijski revoluciji;

33. poziva predsedstvo EU, naj si na prihodnjem vrhu v Cancunu prizadeva doseči ambiciozno zavezo ZDA in njihovo sodelovanje pri spodbujanju povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami in regionalnimi ali zveznimi sistemi v ZDA; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno zagotoviti skupne standarde in merila uspešnosti na vseh razvijajočih se trgih ETS, da bi se izognili nepotrebnim regulativnim oviram na tem razvijajočem se trgu;

34. poziva ZDA, naj omogočijo popolno in učinkovito izvajanje prve faze sporazumov med EU in ZDA o letalstvu in o letalski varnosti; opozarja Komisijo in oblasti v ZDA, da bi ob neuspehu pri sklenitvi sporazuma na drugi stopnji nekatere države članice lahko razveljavile prvostopenjski sporazum;

35. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje na področju raziskav, da bi bolje izkoristili možnosti nedavno razširjenega sporazuma o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA, zlasti z razširitvijo pristopa usklajenih razpisov za zbiranje predlogov na področjih skupnega strateškega interesa in krepitvijo sodelovanja pri energetskih raziskavah, kot so mednarodno partnerstvo za vodikovo gospodarstvo (IPHE), vodstveni forum za sekvestracijo ogljika (CSLF) in Johannesburška koalicija za obnovljive energetske vire (JREC);

Intelektualna lastnina in varstvo potrošnikov

36. poudarja pomen tesnega čezatlantskega sodelovanja v zvezi z digitalno agendo, kot so digitalni trg, internetne svoboščine po svetu, nevtralnost, skupni standardi, preglednost in pravna država v zvezi s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju;

37. meni, da je nujno razviti skupno strategijo ukrepanja EU in ZDA za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine z namenom boja proti naraščajoči svetovni trgovini s ponarejenimi in piratskimi izdelki; poziva k oblikovanju čezatlantske projektne skupine za boj proti ponarejanju, saj je to potreben znak politične odločnosti za pregon nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo konkurenčnosti inovativne in ustvarjalne industrije, ob spoštovanju državljanskih svoboščin, svobode izražanja, zasebnosti in predpisanega postopka;

Pravosodno in policijsko sodelovanje, vizumi

38. vztraja, da se mora EU kot celota pogajati o sprejetju v ameriški program za odpravo vizumov, s čimer bi zagotovila, da štiri države – Bolgarija, Ciper, Poljska in Romunija – ki niso vključene v program za odpravo vizumov, ne bi sklenile dvostranskih sporazumov za odpravo vizumov z ZDA; ponovno poudarja, da mora Komisija v pogovorih z ZDA še naprej na politični in tehnični ravni opozarjati, kako pomembno je za EU, da se preostale štiri države članice EU čim prej sprejmejo v program za odpravo vizumov;

39. poudarja duh sodelovanja med EU in ZDA v boju proti svetovnemu terorizmu, poziva EU in ZDA, naj še naprej sodelujejo pri nadaljnjem boju proti obnovljeni nevarnosti terorizma, ter ponovno poudarja svojo odločnost na tem področju in svoje trdno prepričanje, da je treba zagotoviti, da varnostni ukrepi ne bodo ogrožali zaščite državljanskih svoboščin in temeljnih pravic ter da bodo v največji možni meri spoštovali zasebnost in varstvo podatkov; opozarja tudi, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne bo nikoli učinkovit;

40. pozdravlja pripravljenost ZDA, da se pozitivno odzovejo na zahteve po varstvu podatkov, ki jih je Evropski parlament sprejel v zvezi s poročilom SWIFT, saj to pripravljenost zdaj odseva tudi sporazum med EU in ZDA o prenosu bančnih podatkov;

41. poziva Svet, naj čim prej sprejme dogovor o pogajalskem mandatu za sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov in naj nato zagotovi hiter napredek pogajanj ter čim prej prenese njihove rezultate v zakonodajo;

42. poziva ZDA in EU, naj omejijo zbiranje in obdelavo podatkov na absolutni minimum, ki je resnično potreben za varnost, tako da se zmanjša tveganje kršenja svobode in državljanskih svoboščin, ter meni, da je treba zahteve za prenos podatkov, pa tudi druge dogovore o pravosodnih in notranjih zadevah na splošno obravnavati v večstranskem okviru EU-ZDA, namesto da se o njih dvostransko dogovarjajo posamezne države članice;

43. poudarja resno zaskrbljenost zaradi t.i. zakona o spodbujanju potovanja in njegovega diskriminatornega učinka, saj velja samo za potnike v okviru programa za odpravo vizumov, kot tudi glede varstva podatkov, saj zakon določa, da je plačila mogoče opraviti le z eno izmed štirih največjih kreditnih kartic, katerih izdajatelji imajo sedež v ZDA; poziva, naj se med naslednjim srečanjem ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve v decembru obravnava vprašanje izdaje pristojbine za elektronski sistem za odobritev potovanja (ESTA);

44. glede na najnovejše dogodke na obeh straneh Atlantika, ki predstavljajo izziv za skladne in raznovrstne družbe, poziva k odprtemu dialogu med vladami in družbami EU ter ZDA o tem, kako si lahko vsi prizadevamo za večjo strpnost in spoštovanje različnosti v naših skupnostih ob splošnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic;

45. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsednikom čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in sopredsednikom ter sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.