PREDLOG RESOLUCIJE o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
3. 11. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Helmut Scholz, Rui Tavares, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Patrick Le Hyaric v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0610/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker na začetku 21. stoletja opažamo premik k večpolarnemu svetu, za to pa je potrebno skupno reševanje skupnih problemov na mednarodni ravni, ker se morajo EU in ZDA prilagoditi tem razmeram, tako da bodo v svoje mednarodne odnose vnesle pristop sodelovanja,
B. ker v čezatlantskih odnosih še vedno obstajajo pomembni mednarodni konflikti in razlike, na primer:
– vojna v Afganistanu še naprej povzroča tisoče civilnih žrtev ter vodi v pogubno destabilizacijo države in vse regije, ker pretežno vojaška politika zavezništva Nato ni rešila nobenega od problemov te države,
– pri ponovni vzpostavitvi nadzora nad jedrskim orožjem in postopku razoroževanja je bil dosežen le omejen napredek, vsa druga vprašanja razorožitve pa so še vedno na mrtvi točki,
– nova administracija ni ukinila sankcij proti Kubi,
– poslabšanje odnosov z Iranom ogroža mir in dodatno zapleta reševanje dolgotrajne krize na Bližnjem vzhodu,
– pri strategiji ZDA za boj proti terorizmu se uporabljajo prodorna orodja za spremljanje občutljivih podatkov o evropskih državljanih, ker ta dejanja ogrožajo temeljne pravice in svoboščine evropskih državljanov,
– v 38 državah ZDA in na zvezni ravni še vedno obstaja smrtna kazen,
C. ker čezatlantski odnosi ostajajo pomemben dejavnik v mednarodni politiki, ker imajo EU in ZDA pomembno vlogo pri reševanju mednarodnih konfliktov, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in Iraku, ter pri odpravljanju revščine in boju proti podnebnim spremembam,
D. ker gospodarstvi EU in ZDA skupaj predstavljata približno polovico celotnega svetovnega gospodarstva in ker imata zato posebno odgovornost za reševanje sedanje gospodarske krize in krize zaradi pomanjkanja hrane, boj proti nestabilnosti in špekulacijam ter s tem za vzpostavljanje novih pravil,
E. ker so se čezatlantski odnosi znašli v slepi ulici, saj se poglabljajo razlike v mnenjih o tem, kako rešiti probleme v mednarodni politiki v zvezi z gospodarsko in finančno krizo, varstvom podatkov, bojem proti podnebnim spremembam in drugimi vprašanji, ker lahko parlamentarni dialog in okrepljeni odnosi s civilno družbo prispevajo k medsebojnemu razumevanju, premagovanju razlik in iskanju obojestransko sprejemljivih rešitev, ki bodo ustrezale interesom vseh udeleženih strani,
1. poziva h konceptualni prenovi čezatlantskih odnosov v naslednji smeri:
(a) da bi razpravljali o trajnostnih rešitvah za končanje kriznih razmer na svetu, ki bi morale nadomestiti koncepte vojaške velesile,
(b) da bi se soočili z nujno potrebno korenito reformo politike za odzivanje na sistemske vzroke gospodarske in finančne krize ter nemudoma sprejeli odločne ukrepe za oblikovanje pravil za „novo gospodarsko ureditev“,
(c) da bi vztrajali pri tem, da se boja proti terorizmu ne more izvajati s kršenjem mednarodnega prava in na račun uveljavljenih, osnovnih in skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna država in ustrezne ženevske konvencije,
(d) da bi skupaj s partnerji iz ZDA razpravljali o načinih, kako zavezo multilateralizmu na obeh straneh izvajati v praksi, in še posebej o krepitvi mednarodnega sodelovanja v okviru Združenih narodov;
2. meni, da je zato nujno treba okrepiti parlamentarni politični dialog med EU in ZDA; vztraja, naj ta dialog postane bolj odprt in preglednejši; poziva EU in administracijo ZDA ter parlamente, naj namenijo več pozornosti odnosom s civilno družbo ter se manj osredotočajo na poslovni dialog;
3. izraža svojo globoko zaskrbljenost nad neravnovesji v zakonodajnem dialogu z Združenimi državami ter njihovim učinkom na evropsko zakonodajo; meni, da mora delo v čezatlantskem ekonomskem svetu postati pregledno in odgovorno;
Mednarodna vprašanja
4. poudarja, da je nujno treba pošteno oceniti sedanjo vojaško strategijo in strategijo za civilno obnovo v Afganistanu; ugotavlja, da je potrebna korenita sprememba strategije, saj bodo mir, varnost in razvoj zavladali le, če se pretrga začarani krog nasilja, če prevladujočo vojaško rešitev nadomestijo okrepljena prizadevanja za civilno obnovo ter če se posledično ponovno vzpostavi zaupanje afganistanskega prebivalstva; poziva, naj se Natove čete umaknejo iz države;
5. ugotavlja, da je kljub svežim prizadevanjem administracije ZDA proces na Bližnjem vzhodu zastal; vztraja, da bo razvoj odnosov čezatlantskih partnerjev z Izraelom močno pogojen s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, končanjem humanitarne krize v Gazi in na zasedenih palestinskih ozemljih ter z dejanskimi zavezami k celoviti mirovni rešitvi;
6. izraža veliko zaskrbljenost nad usodo in varnostjo 1,5 milijona Palestincev, ki so ujeti v Gazi in nimajo možnosti, da bi jo zapustili; poziva čezatlantske partnerje, naj v svojih odnosih z Izraelom vztrajajo, da izraelske oblasti umaknejo blokado; poziva čezatlantske partnerje, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi končali dolgotrajno tragedijo več kot 4,3 milijona palestinskih beguncev, registriranih pri ZN v skladu z resolucijo ZN št. 194;
7. poziva k novemu pristopu do Irana, saj politika sankcij in izolacije te države ni bila uspešna; vztraja pri obnovitvi pogajanj z Iranom, da bi našli celovito in nepristransko sporazumno rešitev za iransko jedrsko vprašanje na podlagi priznanja pravice Irana do miroljubnih jedrskih dejavnosti in na podlagi preverljivih zagotovil Irana o miroljubni naravi njegovega jedrskega programa; je trdno prepričan, da lahko dialog in diplomacija dosežeta realistično in dolgoročno rešitev iranskega vprašanja v večstranskem okviru pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju;
8. odločno podpira sporočilo sklepne izjave z vrhunskega srečanja EU-Latinska Amerika v Madridu maja leta 2010, s katero so evropski in latinskoameriški voditelji odločno zavrnili vse enostranske prisilne ukrepe, katerih uporaba ima ekstrateritorialne učinke, ker niso skladni z mednarodnim pravom in splošno sprejetimi pravili proste trgovine, ter so se strinjali, da takšno delovanje resno ogroža multilateralizem; opozarja, da generalna skupščina ZN nenehno obsoja trgovinski embargo proti Kubi, ki temelji na Helms-Burtonovem ekstrateritorialnem zakonu; poziva Svet in Komisijo naj na to vprašanje opozorita na vrhunskem srečanju EU-ZDA in si prizadevata za odpravo teh določb, če je treba, tudi z zoperstavljanjem ZDA v Svetovni trgovinski organizaciji;
9. opozarja vse zadevne strani, da je ciprsko vprašanje mednarodni problem in ga je treba rešiti na podlagi resolucij ZN in mednarodnega prava, s čimer bi zagotovili ponovno združitev otoka v okviru federacije, razdeljene v dve coni in dve skupnosti, demilitarizirane, brez garantov in intervencij, ki bi predstavljala most miru v regiji vzhodnega Sredozemlja;
10. pozdravlja novi pristop predsednika Obame k jedrskemu razoroževanju in podpis nove pogodbe START aprila 2010; poziva EU in ZDA, naj si prizadevajo, da bi zagotovili ponovno vzpostavitev sporazumnega nadzora nad orožjem ter razoroževanja na večstranski ravni v okviru sistema ZN; ponovno poziva ZDA:
– naj ne povezujejo jedrskega razoroževanja z nepotrebnim projektom ZDA/Nata za protiraketni obrambni sistem za Evropo,
– naj ne nadomestijo ukrepov za jedrsko razoroževanje s konvencionalnim oboroževanjem,
– naj nehajo razvijati nove generacije jedrskega orožja za uporabo na bojiščih,
– naj ratificirajo pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov,
– naj ratificirajo ottavsko konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju,
– naj ratificirajo konvencijo o kasetnem strelivu,
– naj nehajo nasprotovati protokolu o izpolnjevanju obveznosti, priloženem Konvenciji ZN o biološkem in toksičnem orožju,
– naj prispevajo h krepitvi ureditve iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer z doslednim izvajanjem vseh obveznosti iz te pogodbe, zlasti njenega člena 2,
– naj dajo nov zagon izvajanju konvencije o kemičnem orožju in krepitvi njene organizacije;
Človekove pravice in temeljne svoboščine
11. izraža globoko zaskrbljenost nad kršenjem varstva podatkov evropskih državljanov v mednarodnih sporazumih z ZDA; ponovno zavrača izmenjavo neprečiščenih podatkov in podatkov o potnikih z Združenimi državami in z vsemi tretjimi država na splošno v tako imenovanem boju proti terorizmu;
12. poudarja pomen prihodnjih pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov;
13. poudarja, da bi moral takšen okvirni sporazum z ZDA delovati kot sporazum o minimalnih standardih, ki bi veljali za vse prihodnje in po vnaprej določenem prehodnem obdobju za vse obstoječe sporazume EU ali držav članic z ZDA o prenosu in obdelavi osebnih podatkov za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali preganjanje kaznivih dejanj v okviru pravosodnega in policijskega sodelovanja, ter bi moral biti v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Direktivo 95/46/ES;
14. poudarja, da mora biti natančno obveščen o vseh dogodkih v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov; zato poziva Komisijo in Svet, naj izčrpno pojasnita stanje v zvezi z dvostranskimi sporazumi in memorandumi o soglasju med državami članicami in ZDA o izmenjavi podatkov o kazenskem pregonu in sodelovanju pri programu ZDA za odpravo vizumov ter programu enkratnega varnostnega pregleda;
15. je osupel zaradi odkritij o kršitvah človekovih pravic v vojni v Iraku, objavljenih na spletnem mestu Wikileaks; poziva Združene države, naj odgovorne za zločine privede pred sodišče;
16. poziva, naj se pod okriljem ZN sproži mednarodna preiskava vseh zločinov, storjenih v vojni v Iraku; poziva države članice Nata, naj nemudoma umaknejo svoje čete iz Iraka;
17. ponavlja večkratni poziv Evropske unije državam, ki niso podpisnice Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, naj preučijo možnost ratifikacije oziroma pristopa k temu statutu;
18. obžaluje, da predsednik Obama ni držal svoje obljube, da bo konec leta 2009 zaprl center za pridržanje v Guantanamu, ter vztraja, naj se nemudoma zapre; poziva Združene države, naj opustijo vojaške komisije in naj pridržanim v Guantanamu, ki jih nameravajo sodno preganjati, sodijo na rednem civilnem zveznem sodišču v skladu z mednarodnimi standardi poštenega sojenja; vztraja, da je treba pridržane, ki jih ne nameravajo preganjati, nemudoma izpustiti; poziva države članice EU, naj okrepijo svoja prizadevanja za podporo odločitvi predsednika Obame, tako da bodo zagotovile azil za izpuščene nekdanje zapornike iz Guantanama;
19. poziva administracijo ZDA, naj konča vsakršno prakso izrednih aretacij in izročitev; poziva Svet in Komisijo, naj pri posvetovanjih z administracijo ZDA obravnavata razmere v prostorih za pridržanje, s katerimi upravljajo ZDA v Afganistanu (Bagram), ter naj vztrajata pri zaprtju teh prostorov;
20. ponovno zahteva, naj Združene države odpravijo smrtno kazen na zvezni in državni ravni;
Gospodarska vprašanja
21. ponovno izraža svoje stališče, da niti novo čezatlantsko gospodarsko partnerstvo niti območje proste trgovine z ZDA ne moreta biti cilj EU pri njenih odnosih z ZDA; meni, da morajo EU in države članice ohraniti svojo socialno politiko in politike na področjih, kot sta javno zdravje in okolje, ter okrepiti svoje gospodarske odnose z drugimi regijami v svetu;
22. meni, da se morata ZDA in EU, kot regiji z najpomembnejšimi finančnimi središči na svetu, odgovorno spopasti s finančno in gospodarsko krizo; poudarja, da je treba regulativnim organom na obeh straneh Atlantika dati več pristojnosti za upravljanje propada finančnih institucij, da se zagotovi, da bodo stroške napak bank nosili njihovi delničarji in upniki, ne pa davkoplačevalci;
23. meni, da se mora finančni sektor vrniti k svoji prvotni vlogi ter delovati predvsem in zlasti v interesu javnosti, se sprijazniti z nižjimi donosi ter sprejeti sisteme nagrajevanja, oblikovane za preprečevanje tveganja in doseganje dolgoročnih ciljev, ne pa kratkoročnih dobičkov; poudarja, da je finančni sektor v industrijskih državah, zlasti pa v ZDA in nekaterih državah članicah EU, preobsežen, da bi deloval v dobro družbe, in ga je treba zmanjšati na bolj zdrav obseg;
24. meni, da regulativne strukture, vzpostavljene pred gospodarsko in finančno krizo v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, niso bile usklajene in so v glavnem temeljile na razpršenih makroekonomskih analizah ter da so države zaradi neusklajenosti teh regulativnih struktur na globalni ravni samostojno delovale; poziva EU in ZDA, naj poudarita pomembnost nadzornega in regulativnega sistema, ki bo med drugim nalagal obvezno registracijo transakcij; poziva EU in ZDA, naj spodbujata uvedbo davka na finančne transakcije;
25. poziva EU in ZDA, naj sprejmeta potrebne ukrepe in preprečita sedanjo vojno valut; meni, da je ohlapna monetarna politika ZDA, ki znižuje ameriški dolar glede na euro in vse ostale pomembne valute, povzročila ta strmi padec v Aziji; ugotavlja, da bo ta vojna valut najbolj prizadela gospodarstvo EU;
26. poudarja, da se ponovno vzpostavljajo neravnovesja svetovnega gospodarstva, ki jih je finančna kriza začasno omilila, in ogrožajo okrevanje gospodarstva in odpiranje delovnih mest; meni, da morajo veliki izvozni presežki temeljiti na večjem domačem povpraševanju;
27. meni, da bi morala EU ob vse intenzivnejši trgovinski izmenjavi zagotoviti preprečevanje socialnega dampinga glede na med drugim nizke ravni socialnih pravic v ZDA in slabega stanja njihovega nacionalnega zdravstvenega sistema;
28. meni, da je treba utrditev trgovinskih vezi z ZDA, tako kot z vsako tretjo državo, pogojevati s spoštovanjem človekovih pravic, vključno z odpravo smrtne kazni, s spoštovanjem pravičnega sojenja za zapornike, prepovedjo vseh oblik mučenja ter z ratifikacijo in spoštovanjem vseh glavnih mednarodnih konvencij;
29. je seznanjen s trdno zavezanostjo Evropske komisije k nadaljnjemu preučevanju vprašanja netarifnih ukrepov (NTM) v odnosih med EU in ZDA; poudarja, da bi EU na podlagi študije Evropske komisije o netarifnih ukrepih na področju trgovine in naložb med EU in ZDA imela več prihodkov, če bi se odpravili ali zmanjšali netarifni ukrepi; odločno vztraja, da se regulativnih vprašanj, povezanih z netarifnimi ukrepi, ne sme reševati na škodo varnosti potrošnikov na področjih zdravja, financ, kakovosti življenja in varstva okolja;
30. poziva Svet in Komisijo, naj s čezatlantskimi partnericami razpravljata o tem, kako napredovati pri vprašanju dostopa držav v razvoju do zdravil, ter naj odločno nasprotujeta pobudi ZDA, da se v vse dvostranske sporazume z državami v razvoju vključijo klavzule, s katerimi se te države odrekajo uporabi določbe sporazuma iz Dohe o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki jim dovoljuje proizvodnjo in uvoz generičnih zdravil, potrebnih za reševanje večjih težav javnega zdravja (AIDS, tuberkuloza itd.);
31. meni, da bi morala EU med vrhunskim srečanjem med EU in ZDA izpostaviti vprašanje negativnih učinkov kmetijskega zakona ZDA iz leta 2008 na proizvajalce iz tretjih držav glede na to, da je sekretariat STO na svoji seji z dne 29. septembra 2010 to vprašanje ponovno poudaril;
32. meni, da je pravica do varne hrane in varnega okolja glavni vzrok številnih trgovinskih sporov med EU in ZDA, na primer glede hormonsko predelanega mesa in genetsko spremenjenih pridelkov, ter poziva Svet in Komisijo, naj ukrepata v skladu z veljavno zakonodajo EU in v njen bran;
Podnebne spremembe
33. meni, da bi bilo treba proizvodnjo energije in energetsko učinkovitost uvrstiti na vrh dnevnega reda čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC); zato čezatlantski ekonomski svet spodbuja k sodelovanju pri ukrepih za varčevanje energije, sprejetih v okviru boja proti podnebnim spremembam; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri urejanju področja standardov energetske učinkovitosti za proizvode;
34. poziva ZDA, EU in vse mednarodne partnerice, naj na konferenci o podnebnih spremembah v Cancunu ponudijo drznejše zaveze za zmanjšanje emisij na podlagi načela skupne, a različne odgovornosti, da se zagotovi skladnost s ciljem 2 ºC in se ne posega v temperaturno omejitev 1,5 °C, da bo zagotovljena visoka možnost za zaščito preživetja vseh narodov, ljudi in ekosistemov;
35. meni, da bi moral mednarodni sporazum zagotoviti skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v razvitih državah čim višje v razponu od 25 do 40 % IPCC za leto 2020 glede na raven iz leta 1990, saj nedavni znanstveni podatki kažejo, da je potrebno vsaj 40-odstotno zmanjšanje emisij za 50-odstotno verjetnost, da bo dosežen cilj 2°C; vztraja, da je to zmanjšanje treba doseči doma, pri čemer se je treba zavedati, da bi bilo treba za EU, ZDA in druge razvite države določiti ustrezne dolgoročne cilje za vsaj 80 – 95-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050 glede na raven 1990;
36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.