PREDLOG RESOLUCIJE o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
3. 11. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Reinhard Bütikofer, Eva Lichtenberger, Yannick Jadot, Indrek Tarand, Jan Philipp Albrecht v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0608/2010
B7‑0611/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike in resolucije o zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta oktobra 2009,
– ob upoštevanju poročila o napredku, ki je bilo sprejeto 27. oktobra 2009 na četrtem zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta, in skupne izjave, ki je bila sprejeta junija 2010 na srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v Madridu,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker čezatlantsko partnerstvo temelji na skupnih temeljnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država, ter na skupnih ciljih, kot so socialni napredek in socialna vključenost, odprta in povezana gospodarstva, trajnostni razvoj in mirno reševanje sporov, ter je temelj varnosti in stabilnosti v evroatlantskem območju,
B. ker imajo EU in ZDA v skladu z mednarodnim pravom in v okviru večstranskih institucij, predvsem sistema Združenih narodov, ključno vlogo na svetovnem prizorišču in so skupaj odgovorne za prispevek k boju proti gospodarskim in finančnim krizam ter podnebnim spremembam, reševanju sporov in razoroževanju, izkoreninjenju revščine in izpolnjevanju drugih razvojnih ciljev tisočletja, zaščiti in spodbujanju človekovih pravic ter pravne države, boju proti terorizmu in širjenju jedrskega orožja ter za privabljanje drugih partnerjev k sodelovanju v teh prizadevanjih,
C. ker je treba v boju proti mednarodnemu terorizmu poudariti pomen polnega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so del mednarodnega prava in pogodb, ter zagotavljanja sorazmernosti iz Evropske konvencije človekovih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
D. ker trdni in stabilni čezatlantski odnosi lahko odločno prispevajo h krepitvi svetovnega upravljanja in učinkovitosti mednarodnih organizacij,
E. ker je delovanje čezatlantskega ekonomskega sveta in čezatlantskega sveta za energijo namenjeno zagotavljanju boljšega delovanja čezatlantskega trga, ki omogoča gospodarsko rast, trajnostni razvoj in socialno pravičnost,
F. ker si EU in ZDA delijo odgovornost, da na naslednji konferenci COP/MOP v okviru konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bo decembra v Cancunu, pridobijo ustrezne svetovne zaveze za učinkovit boj proti podnebnim spremembam,
Izzivi svetovnega upravljanja
1. poudarja potrebo po daljnosežnem, ambicioznem in pravno zavezujočem režimu za emisije toplogrednih plinov po letu 2012; predlaga, naj se oblikuje čezatlantska „zelena nova ureditev“ za naložbe in tehnološke izmenjave na področju prihranka energije in tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in naj se določi ustrezna stopnja financiranja za blaženje podnebnih sprememb in prilagoditev nanje v državah v razvoju;
2. obe strani poziva, naj povečata prizadevanja za oblikovanje programa reform Združenih narodov, vključno z reformo varnostnega sveta ZN in drugih večstranskih forumov v okviru svetovne strukture;
3. obe strani poziva, naj kot ključni element svoje politike spodbujata spoštovanje človekovih pravic doma in v svetu; poudarja potrebo po intenzivnem usklajevanju pri preventivni in krizni diplomaciji; poziva administracijo ZDA, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in k njemu pristopi;
Obramba, nadzor nad orožjem, širjenje jedrskega orožja in varnostna vprašanja
4. ugotavlja, da bo naslednje vrhunsko srečanje Nata 19. in 20. novembra 2010, in je seznanjen z delom v zvezi s sprejetjem novega strateškega koncepta; poziva predsednike držav in vlad, naj jedrsko razoroževanje in nadzor nad konvencionalnim orožjem določijo kot prednostno nalogo in naj zavrnejo pozive k izgradnji ločenega raketnega obrambnega sistema Nata; toplo pozdravlja priložnost, da bo na vrhovnem srečanju OVSE mogoče spodbujati prizadevanja za oblikovanje listine varne skupnosti na območju OVSE; poziva k novi strukturi svetovne varnosti v okviru Združenih narodov;
5. pozdravlja sklep vlade ZDA iz januarja 2010, da imenuje posebnega odposlanca za Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, in deklaracijo predsednikov Obame in Medvedjeva iz junija 2010 o prihodnosti nadzora nad konvencionalnim orožjem in o Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; pozdravlja sporazum med ZDA in Rusijo o novi pogodbi START in izraža gotovost, da ga bo senat ZDA sprejel;
6. opozarja na deklaracijo zavezništva Nato o jedrskem orožju iz Strasbourga iz aprila 2009; zato poziva vlado ZDA in države članice EU, naj se sporazumejo glede jasne obveze Nata, da bo ta deloval v smeri odprave jedrskega orožja; poziva ZDA, naj se z Rusijo pogaja o umiku taktičnega jedrskega orožja iz Evrope; poziva države članice EU, naj sprejmejo lastne ukrepe za jedrsko razorožitev, kot je bilo dogovorjeno na letošnji konferenci za revizijo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in za odpravo koncepta Nata o souporabi jedrskega orožja, da bi jasno podprle režim neširjenja jedrskega orožja;
7. pozdravlja izide vrhunskega srečanja o jedrski varnosti iz aprila 2010, kjer je poudarjen svetovni pomen preprečevanja jedrskega terorizma in zavarovanja vsega nezaščitenega jedrskega materiala v štirih letih ter je sprejeto soglasje o delovnem načrtu za izboljšanje in posplošitev uporabe obstoječih sporazumov in programov o jedrski varnosti; podpira pobude posameznih držav za izboljšanje varnosti doma, druge države pa spodbuja, da se jim pridružijo; opozarja, da je jedrska energija opredeljena kot dvonamenska tehnologija, zato celo spodbujanje rabe in izvoz jedrske tehnologije v „civilne namene“ lahko povzroči tveganje širjenja orožja za množično uničevanje; opozarja, da trenutno več kot 40 držav sodeluje pri oblikovanju jedrskih programov in da številne od teh držav ležijo v kriznih regijah, kot je Bližnji vzhod;
8. opozarja na okrepljeno operativno sodelovanje med Natom in EU na področju kriznega upravljanja balkanskih regij in Afriškega roga; pozdravlja dobro sodelovanje med Natom (KFOR) in misijo EU za pravico, pravno državo in policijo (EULEX) na Kosovu; je seznanjen s prisotnostjo dveh pomorskih misij na Afriškem rogu, katerih naloga je boj proti piratstvu; od EU in Nata zahteva, naj se prepričata, da pri dejavnostih operacije Atalanta in operacije Ocean Shield, ki jo izvaja delovna skupina 508, ne prihaja do podvajanja in nepotrebnih težav pri usklajevanju; obe strani poziva, naj se učita iz teh izkušenj, da bi pri kriznem upravljanju v prihodnosti lahko tesneje sodelovali;
Mednarodno sodelovanje
9. ponovno poudarja, da morata obe partnerici v duhu zaupanja in preglednosti spodbujati usklajene pristope pri politikah za Iran, Irak, Afganistan in Pakistan; meni, da je treba oceniti izkušnje zadnjega desetletja, pridobljene pri vojaškem posredovanju v državah, kot sta Afganistan in Irak; poziva EU in ZDA, naj še naprej oblikujejo celovito svetovno strategijo, ki spodbuja družbenogospodarski in trajnostni razvoj, pri tem spodbuja okrepljeno vlogo žensk;
10. ceni povečano udeležbo drugih držav skupine G-20 pri spodbujanju regionalne stabilnosti in sodelovanja, predvsem v Iranu, na Bližnjem vzhodu ter na Korejskem polotoku; poudarja svoja prizadevanja za zmanjšanje sporov v Sredozemlju in meni, da ima Turčija na tem področju izjemno pomembno vlogo; poudarja, da so številne sosede EU muslimanske države, zato pozdravlja govor predsednika Obame iz Kaira in podpira dejavnejše politike povezovanja z muslimanskim svetom;
11. pozdravlja prizadevanja predsednika Obame in administracije ZDA za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa; obžaluje odločitev izraelske vlade, da ne podaljša moratorija na gradnjo naselbin, ter poziva EU in ZDA, naj si močno prizadevajo, da bi se strani vrnili k neposrednim mirovnim pogajanjem med Izraelom in Palestinci ter dosegli celovito rešitev spora, s čimer bi bila končana okupacija, ki se je začela leta 1967; tako bi nastala neodvisna, demokratična in enovita palestinska država, sposobna obstoja, ki bi v miru in varnosti sobivala ob Izraelu in drugih sosedah; poziva Evropsko unijo, naj ima dejavnejšo politično vlogo, tudi v okviru četverice, in v tem kontekstu poziva k dejavnejši evropski vlogi v Siriji in Libanonu;
Finančna stabilnost in mednarodna regulativna arbitraža
12. poudarja, da tveganje finančnih in monetarnih pretresov, zmanjševanje deleža posojilnih finančnih instrumentov in tveganje ponovnega izpada kreditov še ni odpravljeno; v zvezi s tem poudarja, da so usklajene makroekonomske politike ključnega pomena za trajnostno oživitev svetovnega gospodarstva;
13. poudarja pomen usklajenega pristopa evropskega organa za sistemska tveganja in odbora za finančni nadzor k opredeljevanju, regulaciji in nadzoru finančnih institucij, ki so „prevelike, da bi propadle“;
14. poudarja, da je primerljivost računovodskih standardov ključna za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev in zagotovitev svetovne primerljivosti podatkov; predlaga oblikovanje javnega in demokratično nadzorovanega mednarodnega organa za računovodske standarde, ki bi odpravil predvsem razhajanja med računovodstvom v EU in ZDA ter s tem grožnjo finančni stabilnosti;
15. vztraja, da je potreben celovit sporazum Basel III, ki bo vključeval kazalnike finančnih vzvodov in kapitalske pribitke za sistemske finančne institucije, standarde za upravljanje likvidnosti ter omejevanje nagrad in dividend, ki spodbujajo tveganje; poudarja, da bi moral Basel III učinkovito odpraviti off-shore strukture; obžaluje, da sklenjeni predhodni sporazumi predvidevajo predolga prehodna obdobja in povečanje kapitala, ki glede na dramatične izkušnje s finančno krizo ne zadostuje;
16. poudarja, da bi morali regulativni standardi, sprejeti v eni jurisdikciji, služiti kot merilo za drugo jurisdikcijo, kar bi zagotovilo vedno večjo mednarodno finančno regulacijo, predvsem kar zadeva poravnavo izvedenih zunajborznih finančnih instrumentov, regulacijo bonitetnih agencij, alternativne investicijske sklade, prodajo na kratko in zamenjavo kreditnega tveganja;
Energetska politika in tehnološko sodelovanje
17. spodbuja energetski svet EU-ZDA, naj si prizadeva za uskladitev energetskih strategij, ki bodo podpirale diverzifikacijo energetskih virov ter oskrbovalnih poti in spodbujanje gospodarstev, ki bodo temeljila na obnovljivih virih energije in bodo učinkovita, ter bodo morebiti ustvarile milijone novih zelenih delovnih mest; poziva obe strani, naj se kar najbolj uskladita pri izvajanju trajnostnih meril za biogoriva, vključno s tistimi, ki neposredno ali posredno vplivajo na emisije toplogrednih plinov;
18. poudarja, da je ustrezna politika za surovine in redke zemljine bistvenega pomena za trajnostni razvoj in tehnološki napredek gospodarstev ZDA in EU; poziva k spodbujanju sodelovanja med ZDA in EU, zlasti na področju pridobivanja in izmenjave informacij, raziskav in razvoja na področju odgovorne ekstrakcije, predelave, rabe, pridobivanja, recikliranja in nadomeščanja surovin, ki so obojestransko opredeljene kot nujne, zlasti redke zemljine;
19. želi ugotoviti potencial plina iz skrilavca kot avtohtonega vira energije v Evropi in se učiti iz izkušenj ZDA, tudi o okoljski razsežnosti pridobivanja plina iz skrilavca;
Čezatlantsko gospodarsko sodelovanje
20. poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo s ciljem boljšega delovanja čezatlantskega trga na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva pomemben instrument za usmerjanje globalizacije in reševanje svetovnih gospodarskih in socialnih kriz;
21. pozdravlja tehtanje možnosti, da bi čezatlantskemu ekonomskemu svetu dodelili posebno vlogo usklajevanja strateške gospodarske politike, predvsem kar zadeva vprašanja, povezana s procesom G-20; vseeno opozarja, da je treba vsako novo vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta skrbno uravnovesiti z neprestanim iskanjem rešitev za konkretna vprašanja na čezatlantski politični agendi, kot so finančni trg, zeleno gospodarstvo, digitalna agenda, visoka tehnologija in politika na področju inovacij; zato pozdravlja nedavno vzpostavitev dialoga o inovacijah in poziva k visoki stopnji udeležbe obeh strani v akcijskem partnerstvu za inovacije;
22. znova poziva vodstvi EU in ZDA, pa tudi sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v delo čezatlantskega ekonomskega sveta, saj si zakonodajna telesa s svojimi izvršilnimi vejami delijo odgovornost za izvajanje in nadzor mnogih odločitev čezatlantskega ekonomskega sveta;
23. pozdravlja dejstvo, da čezatlantskemu ekonomskemu svetu svetujejo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo, da bo v celoti upoštevana socialna razsežnost; zavzema se, da bi bili v skupino svetovalcev vključeni vodji čezatlantskega dialoga o delu in čezatlantskega okoljskega dialoga;
24. opozarja na priznanje iz deklaracije srečanja skupine G-20 v Pittsburghu, da so svetovna trgovinska neravnovesja vir finančne krize in da je treba vzpostaviti proces sodelovanja za medsebojno ocenjevanje okvirov nacionalne trgovinske politike; poziva obe strani, naj priznata povezavo trgovinske politike z možnostjo doseganja svetovne finančne stabilnosti ter pošteno uskladitvijo menjalnih tečajev valut pomembnejših gospodarstev; poziva k novi agendi Svetovne trgovinske organizacije v okviru ciljev prilagajanja pravil svetovne trgovine preprečevanju finančne krize, usklajevanja valut, zmanjševanja revščine in ublažitve podnebnih sprememb;
25. poziva obe strani, naj se sporazumeta glede načel, ki bi pripomogla k zagotavljanju trajnejših ravnovesij v svetovni trgovini, vključno z ukrepi za zmanjševanje agresivne izvozne naravnanosti, zavezujočimi socialnimi standardi, ponovno opredelitvijo protidampinških pravil, ki bodo vključevala razsežnost okoljskega dampinga, oblikovanjem meril in mej za liberalizacijo trgovine in finančnih storitev, prepovedjo vseh izvoznih kmetijskih subvencij in merili za tuje naložbe v prehrambeni in distribucijski sektor;
26. meni, da mora zmanjševanje špekulacij na trgih blaga, ki so bile razlog za nedavno ekstremno nihanje cen hrane, postati tema dialoga med obema stranema; tukaj opozarja, da je treba špekulante odvračati od izbiranja najboljšega pri različnih regulativnih sistemih in nadaljnjega ustvarjanja nestabilnost na trgih blaga z obsežnimi špekulacijami na trgih blaga; pozdravlja nedavno sprejeto zakonodajo na obeh straneh za zagotovitev večje preglednosti trgov in omejevanje špekuliranja;
27. meni, da je treba v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta začeti dialog o novih živilih in uporabi novih tehnologij v proizvodnji hrane, predvsem pa o kloniranju pri reji domačih živali;
28. obžaluje uvedbo pristojbine za „spodbujanje potovanj“ in upravne takse za dovoljenja, ki so državljanom EU, ki potujejo v ZDA, izdana na podlagi elektronskega sistema za odobritev potovanj, saj meni, da je to nazadnjaški ukrep, enak ponovni uvedbi vizumov ter izključitvi Romunije, Poljske, Bolgarije in Cipra iz programa za odpravo vizumov, kar vodi v diskriminatorno obravnavo državljanov EU, in ponovno poziva Komisijo, naj zadevo obravnava prednostno, vključno z možnostjo uvedbe recipročnosti;
Temeljne pravice in varnost
29. poziva oblasti ZDA in Komisijo, naj še dodatno okrepijo sodelovanje na področju zaščite podatkov; poudarja, da je EU osnovana na načelu pravne države in da morajo vsi prenosi evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov vsebovati postopkovna jamstva in pravico do sodnega varstva;
30. pozdravlja priprave na okvirni čezatlantski sporazum o zaščiti osebnih podatkov pri njihovem prenosu in obdelavi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, ki potekajo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja; poudarja, da so izterljive pravice do zaščite podatkov na obeh straneh Atlantika ključnega pomena za sprejem kakršnega koli sporazuma o izmenjavi podatkov z Združenimi državami Amerike, vključno z načrtovanim novim sporazumom o izmenjavi evidence imen letalskih potnikov; meni, da bi morala prihodnja revizija direktive EU o varstvu podatkov zagotoviti nov začetek čezatlantskega dialoga o zasebnosti in varstvu podatkov v javnem in zasebnem sektorju, njen namen pa bi moral biti tudi povečanje ravni varstva;
31. ponovno poziva k odpravi smrtne kazni v ZDA;
32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsedujočima čezatlantskemu dialogu zakonodajalcev ter sopredsedujočima in sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.