Predlog resolucije - B7-0626/2010Predlog resolucije
B7-0626/2010

    PREDLOG RESOLUCIJE o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta št. 1325 o ženskah, miru in varnosti

    22. 11. 2010

    ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
    v skladu s členom 110(2) poslovnika

    Norica Nicolai, Marielle De Sarnez v imenu skupine ALDE

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0624/2010

    Postopek : 2010/2968(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0626/2010
    Predložena besedila :
    B7-0626/2010
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    B7‑0626/2010

    Resolucija Evropskega parlamenta o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta št. 1325 o ženskah, miru in varnosti

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti ter resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1888 (2009) o spolnem nasilju nad ženskami in otroki v oboroženih konfliktih, v katerih je poudarjena odgovornost vseh držav, da odpravijo nekaznivost in kazensko preganjajo odgovorne za zločine proti človeštvu in vojne zločine, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,

    –   ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta EU za enakost med spoloma v razvojnem sodelovanju, ki bi moral zagotoviti, da bo enakost med spoloma na vseh ravneh vključena v vse sodelovanje EU s partnerskimi državami;

    –   ob upoštevanju imenovanja posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih marca 2010;

    –   ob upoštevanju dokumenta Sveta o celovitem pristopu k izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 in delovnega dokumenta o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325, podkrepljene z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1820, v okviru EVOP, ki sta bila sprejeta decembra 2008, ter besedila Sveta o vključevanju človekovih pravic v EVOP, sprejetega septembra 2006,

    –   ob upoštevanju smernic EU o diskriminaciji žensk in deklet in nasilju nad njimi ter smernic EU o otrocih in oboroženih konfliktih,

    –   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta iz leta 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur,

    –   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta iz leta 2006 o položaju žensk v oboroženih konfliktih in njihovi vlogi pri obnovi po koncu konfliktov,

    –   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta iz leta 2006 o ženskah v politiki,

    –   ob upoštevanju akcijskega načrta za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki ga je leta 2007 pripravil pododbor Evropskega parlamenta SEDE,

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o neuspešnem varstvu človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo,

    –   ob upoštevanju nove Agencije OZN za ženske,

    –   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

    A. ker letos praznujemo deseto obletnico resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325, ki je prva resolucija, ki obravnava nesorazmeren in poseben vpliv oboroženih konfliktov na ženske in ki povezuje izkušnje žensk v zvezi s spopadi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, kar vključuje vzajemno povezana tematska področja sodelovanja, zaščite, preprečevanja, pomoči in okrevanja,

    B.  ker je 25. november mednarodni dan proti nasilju nad ženskami,

    C. ker resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1820, 1888 in 1889 krepijo in dopolnjujejo resolucijo št. 1325, vse štiri resolucije skupaj pa je treba obravnavati kot sklop zavez o ženskah, miru in varnosti,

    D. ker je izpolnjevanje teh zavez skupna skrb in odgovornost vsake države članice OZN; v zvezi s tem poudarja, da so bile decembra 2008 sprejete smernice EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter smernice EU o otrocih in oboroženih konfliktih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije do njih, kar je močan politični znak, da gre za prednostne naloge Unije,

    E.  ker bi moralo biti izvrševanje resolucij št. 1820 in 1325 prednostna naloga zunanjih finančnih instrumentov EU in nuditi ustrezno podporo organizacijam civilne družbe, ki delujejo v oboroženih konfliktih in državah ter območjih, kjer potekajo konflikti;

    F.  ker bi Evropski parlament moral upoštevati izvajanje akcijskega načrta o enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v zunanjih dejavnostih EU ter izvajanje smernic o nasilju nad ženskami in otroki,

    G. ker se operativna učinkovitost civilnih ali vojaških misij z upoštevanjem vidika spolov močno poveča, s čimer bi EU lahko prispevala dodano vrednost kot pozitivni akter pri odzivanju na vprašanja žensk v oboroženih konfliktih,

    H. ker bi EU morala omogočiti enakopravno sodelovanje žensk pri preprečevanju konfliktov, upravljanju kriz, mirovnih pogovorih in v fazah po koncu konfliktov, kot je načrtovanje povojne obnove,

    I.   ker je razširjeno in sistematično izvajanje posilstev in spolnega suženjstva v Ženevski konvenciji opredeljeno kot zločin proti človeštvu in vojni zločin; ker je posilstvo sedaj priznano kot element genocida, ko se izvaja z namenom popolnega ali delnega uničenja ciljne skupine; ker bi EU morala podpreti prizadevanja za odpravo nekaznivosti storilcev spolnega nasilja nad ženskami in otroki,

    J.   ker bi morala vzpostavitev evropske službe za zunanje delovanje občutno prispevati k nadaljnjemu izvajanju resolucij št. 1325 in 1820 tako pri njeni notranji strukturi kot pri njenih zunanjih dejavnostih in politikah,

    K. ker je EU sprejela vrsto pomembnih aktov o načinu izvrševanja resolucij št. 1820 in 1325, vendar je pokazala le omejen interes za sistematično in dosledno praktično izvrševanje teh smernic,

    L.  ker je le manjšina držav članic EU pripravila osnutek nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje resolucije št. 1325; ker so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo sprejeli nacionalne akcijske načrte,

    1.  poudarja, da bi morala deseta obletnica resolucije Varnostnega sveta št. 1325 označiti začetek okrepljenega načrta za njeno izvajanje, ki ne more napredovati brez političnega vodstva na najvišji ravni in brez večjih sredstev; močno priporoča, naj se to vprašanje ustrezno obravnava v sedanji reviziji politike o človekovih pravicah EU, ko se bo pripravljala celostna strategija za človekove pravice za posamezne države, in v oceni smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter smernic EU o otrocih in oboroženih konfliktih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije do njih;

    2.  poziva k dodelitvi posebnih in znatnih finančnih, človeških in organizacijskih virov za sodelovanje žensk in vključevanje načela enakosti med spoloma na področje zunanje in varnostne politike; poziva k izpolnitvi ciljev za polno enakost spolov v policijskih, vojaških in pravosodnih vrstah ter v misijah za ohranjanje pravne države in v mirovnih operacijah; poziva države članice EU, naj dejavno spodbujajo sodelovanje žensk v dvostranskih in večstranskih odnosih z državami in organizacijami zunaj EU;

    3.  odločno spodbuja visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj okrepi delovno skupino EU o ženskah, miru in varnosti, ki bi morala strokovno oceniti sprejetje in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov o resolucijah št. 1325 in 1820, izvajati sistematične analize enakosti med spoloma v misijah skupne varnostne in obrambne politike ter spremljati delegacije EU in jim svetovati v državah in območjih, kjer potekajo konflikti;

    4.  meni, da je oblikovanje evropske službe za zunanje delovanje enkratna priložnost za krepitev vloge EU pri izvajanju resolucij št. 1820 in 1325;

    5.  zato poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj preseže zgolj vključevanje načela enakosti med spoloma in sprejme obsežne in vidne zaveze glede zaposlovanja, finančnih sredstev in organizacijske hierarhije;

    6.  pozdravlja niz javnih prireditev, kot so dnevi odprtih vrat, sprejemi in druge oblike javnih prireditev, ki jih organizirajo vsaj tri misije skupne varnostne in obrambne politike (EUPM, EULEX in EUMM) z namenom proslavljanja desete obletnice resolucije št. 1325; v zvezi s tem pozdravlja spodbudo civilne zmogljivosti EU za načrtovanje in izvajanje operacij; opozarja, da so misije skupne varnostne in obrambne politike eden najpomembnejših instrumentov EU za dokazovanje svoje zavezanosti k ciljem resolucij št. 1820 in 1325 v državah in območjih, kjer vladajo krizne razmere;

    7.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije ter države članice EU, naj vključijo sklicevanje na resoluciji Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 v sklepe Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki in mandate misij ter naj zagotovijo, da imajo vse misije skupne varnostne in obrambne politike vsaj enega svetovalca za enakost med spoloma in akcijski načrt, kako uveljaviti cilje omenjenih resolucij; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, države članice EU in vodje misij, naj vključijo sodelovanje in posvetovanje z lokalnimi ženskimi organizacijami med standardne elemente vsake misije;

    8.  poziva, naj se vzpostavijo ustrezni javni pritožbeni postopki, ki bodo zlasti pomagali pri prijavljanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj v šestmesečno oceno misij skupne zunanje in varnostne politike vključi natančno poročanje o vprašanjih žensk, miru in varnosti;

    9.  opozarja na množično skupinsko posilstvo, ki se je dogajalo od 30. julija do 4. avgusta na rudarskem območju vzhodnega Konga, ter na to, da je bilo v vzhodnem Kongu v zadnjem letu prijavljenih vsaj 8300 posilstev in da je v prvi četrtini leta 2010 vsaj 1244 žensk prijavilo posilstvo, kar je povprečno okoli 14 posilstev na dan; poziva obe misiji EU v Republiki Kongo, EUPOL RD Congo in EUSEC RD Congo, naj določita boj proti spolnem nasilju in sodelovanje žensk za eno od prednostnih nalog v prizadevanjih za reformo varnostnega sektorja v Kongu;

    10. poudarja, kako pomembno je, da začne EU v večji meri pošiljati policistke in vojakinje na misije skupne varnostne in obrambne politike; kontingent policistk v mirovnih silah OZN v Liberiji bi lahko služil za vzor;

    11. poudarja, da je treba za osebje EU, ki opravlja vojaške in civilne misije, uvesti kodeks ravnanja, v katerem bo spolna zloraba opredeljena kot kaznivo dejanje;

    12. poziva k izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 v nacionalnih strateških dokumentih EU in aktiviranju več finančnih sredstev za sodelovanje žensk iz držav, kjer potekajo konflikti, v evropskih procesih; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije ter komisarje za razvoj, širitev in humanitarno pomoč, naj vidike žensk, miru in varnosti vključijo v načrtovanje in programiranje zunanjih finančnih instrumentov, kot so EIDHR, ICI, IPA, še posebej pa DCI in IfS;

    13. poudarja, da bi morala Evropska komisija spodbujati dostop manjših NVO do subvencij Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); opozarja, da se trenutno mnoge manjše ženske organizacije težko spoprijemajo s zapletenim prijavnim postopkom;

    14. poziva komisarja za razvoj, naj da prednost podpori delu ženskih organizacij na območjih konfliktov; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj uporabi dolgoročno komponento Instrumenta za stabilnost za dodeljevanje sredstev za podporo sodelovanju žensk v procesih, ki so povezani z mirom, varnostjo in spravo, ter naj v vseh kratkoročnih ukrepih, ki so financirani po členu 3 Instrumenta za stabilnost, sistematično namenja sredstva za ženske, mir in varnost;

    15. meni, da bi morale delegacije EU obveščati organizacije civilne družbe, kot so lokalne ženske organizacije, o svojem delovanju na območjih konfliktov ter se v postopku načrtovanja politike posvetovati z organizacijami civilne družbe;

    16. poziva k večji udeležbi žensk v pobudah za iskanje rešitev sporov, tudi v vlogi posrednic in pogajalk ter pri izvajanju ukrepov za reševanje sporov;

    17. poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj spodbudi organizacijo vsakoletne prireditve z voditeljicami, ki bi lahko dopolnila Svetovni dan odprtih vrat OZN za ženske in mir, ki bi mu sledila poročila delegacij EU in nadaljnje spremljanje;

    18. poudarja, da so potrebni nacionalni akcijski načrti, ki bi morali natančneje določiti časovni okvir nacionalne strategije, opredeliti realistične cilje, razviti nadzorne mehanizme ter spodbujati sodelovanje žensk v kontrolnih, ocenjevalnih in nadzornih mehanizmih;

    19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebni odposlanki OZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih in pred kratkim imenovani direktorici Agencije OZN za ženske.