Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0628/2010

Predložena besedila :

B7-0628/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/11/2010 - 8.7

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 129kWORD 88k
22. 11. 2010
PE450.464v01-00
 
B7-0628/2010

za zaključek razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o 10. obletnici resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti


Ilda Figueiredo, Eva-Britt Svensson, Sabine Lösing, Cornelia Ernst, Bairbre de Brún, Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o 10. obletnici resolucije varnostnega sveta OZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti  
B7‑0628/2010

Evropski parlament,

–         ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti ter resolucije varnostnega sveta OZN št. 1888 (2009) o spolnem nasilju nad ženskami in otroki v oboroženih spopadih, ki poudarjajo odgovornost vseh držav, da končajo nekaznovanost in kazensko preganjajo odgovorne za zločine proti človeštvu in vojne zločine, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,

 

–         ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta EU za enakost med spoloma v razvojnem sodelovanju, ki bi moral zagotoviti, da bo enakost med spoloma na vseh ravneh vključena v vse sodelovanje EU s partnerskimi državami,

 

–         ob upoštevanju študije razvojnega sklada OZN za ženske (UNIFEM) iz leta 2009,

 

–         ob upoštevanju imenovanja posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih, in sicer marca 2010;

 

–         ob upoštevanju smernic EU o diskriminaciji žensk in deklet in nasilju nad njimi ter smernic EU o otrocih in oboroženih konfliktih,

 

–         ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o neuspešnem varstvu človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo,

 

–   ob upoštevanju nove Agencije OZN za ženske,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.       ker letos praznujemo deseto obletnico soglasno sprejete resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325, ki je predstavljala velik uspeh mirovnih aktivistov z vsega sveta in pomemben mednarodni pravno zavezujoči korak, ki ženske enakopravno vključuje v mirovne procese in upošteva vidik spolov,

 

B.        ker je resolucija št. 1325 prva, ki obravnava nesorazmeren in edinstven učinek oboroženih konfliktov na ženske; ker se bo s sodelovanjem, preprečevanjem in zaščito vloga žensk pri izgradnji miru in preprečevanju konfliktov okrepila, vojne in konflikti se bodo preprečili, ženskam in otrokom na območjih vojn in konfliktov pa se bo nudila boljša zaščita,

 

C.       ker resolucije varnostnega sveta OZN št. 1820, 1888 in 1889 krepijo in dopolnjujejo resolucijo št. 1325, vse štiri resolucije skupaj pa je treba obravnavati kot sklop zavez o ženskah, miru in varnosti,

 

D.       ker je izpolnjevanje zavez iz resolucij št. 1820, 1888, 1889 in 1325 skupna skrb in odgovornost vsake države članice OZN, ne glede na to, ali v njej potekajo konflikti oziroma je donatorica ali kaj drugega; v zvezi s tem poudarja sprejetje decembra 2008 smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter smernic EU o otrocih in oboroženih konfliktih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije do njih, kar je močen politični znak, da gre za prednostne naloge Unije,

 

E.        ker se pravice žensk in s tem resolucija št. 1325 vse bolj uporabljajo za legitimizacijo vojaških operacij,

 

F.        ker vojaške intervencije ne pripomorejo k spoštovanju pravic ženske, temveč nasprotno povečujejo kršitve teh pravic,

 

G.       ker ženske na kriznih območjih in na območjih konfliktov vse bolj trpijo za posledicami nasilja, istočasno pa se stalno zmanjšujejo priložnosti zato, da ženske sodelujejo v mirovnih pogajanjih; ker sta bila v 21 raziskanih mirovnih pogajanjih od leta 1992 le 2,4 odstotka sopodpisnikov žensk (UNIFEM 2009),

 

H.       ker le preprečevanje konfliktov in izvajanje civilnih ukrepov v konfliktnih situacijah lahko izpolnita obljubo iz resolucije št. 1325,

 

I.         ker bi moralo biti izvrševanje resolucij št. 1820 in 1325 prednostna naloga zunanjega delovanja EU za ustrezno podporo organizacij civilne družbe, ki delujejo v oboroženih konfliktih in državah ter območjih, kjer potekajo konflikti;

 

J.         ker bi Evropski parlament moral upoštevati izvajanje širokega pristopa in vidika akcijskega načrta o enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v zunanjepolitičnih dejavnostih EU ter izvajanje smernic o nasilju nad ženskami in otroki,

 

K.       ker bi EU morala omogočiti enakopravno sodelovanje žensk pri preprečevanju konfliktov, mirovnih pogovorih in v fazah po konfliktih, kot je povojno načrtovanje obnove,

 

L.        ker je razširjeno in sistematično izvajanje posilstev in spolnega suženjstva v Ženevski konvenciji opredeljeno kot zločin proti človeštvu in vojni zločin; ker je posilstvo sedaj priznano kot element genocida, ko se izvaja z namenom popolnega ali delnega uničenja ciljne skupine; ker bi EU morala podpreti prizadevanja za odpravo nekaznivosti storilcev spolnega nasilja nad ženskami in otroki,

 

M.       ker so EU in njene države članice sprejele vrsto pomembnih aktov v načinu izvrševanja konvencij št. 1820 in 1325, vendar so pokazale le omejen interes za sistematično in dosledno praktično izvrševanjem teh smernic;

 

N.       ker je le manjšina držav članic EU pripravila osnutek nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje resolucije št. 1325, ker so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo sprejeli nacionalne akcijske načrte,

 

O.       ker je 25. november mednarodni dan proti nasilju nad ženskami,

 

1.        poudarja, da bi morala deseta obletnica resolucije varnostnega sveta št. 1325 obeležiti začetek okrepljenega načrta za uresničevanje resolucije št. 1325, ki ne more napredovati brez političnega vodstva na najvišji ravni in večjih sredstev; močno priporoča, da se to vprašanje ustrezno obravnava v oceni smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti in smernic EU o otrocih in oboroženih konfliktih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije do njih;

 

2.        poziva k dodelitvi posebnih in znatnih finančnih, človeških in organizacijskih virov za sodelovanje žensk in vključevanje načela enakosti med spoloma na področje civilnih ukrepov zunanje in varnostne politike; poziva države članice EU, naj dejavno spodbujajo sodelovanje žensk v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih z državami in organizacijami zunaj EU;

 

3.        močno spodbuja krepitev delovne skupine EU o ženskah, miru in varnosti, ki bi jo moral voditi novi posebni predstavnik EU in ki bi morala strokovno oceniti sprejetje in izvrševanje nacionalnih akcijskih načrtov o resolucijah varnostnega sveta št. 1325 in 1820, izvesti sistematično analizo enakosti med spoloma civilnih misij za reševanje konfliktov ter spremljati delegacije EU v države in območja, v katerih potekajo konflikti, ter jim svetovati;

 

4.        poziva k takojšnji večji udeležbi žensk v vseh pobudah za iskanje mirnih in civilnih rešitev konfliktov, tudi v vlogi posrednic in pogajalk, ter pri izvajanju civilnih ukrepov za rešitev konfliktov;

 

5.        poziva EU, naj opusti uporabo vojaške sile v mednarodnih konfliktih in vojnah in poziva k takojšnji ustavitvi civilno–vojaškega sodelovanja;

 

6.        poziva EU in njene države članice, naj vedno vključijo sklicevanje na resoluciji št. 1820 in 1325 v vse sklepe Sveta in mandate civilnih misij ter naj vedno zagotovijo, da imajo vse civilne misije vsaj enega svetovalca za enakost med spoloma in akcijski načrt, kako uveljaviti vidike žensk, miru in varnosti; poziva države članice EU in vodje misij, naj vključijo sodelovanje in posvetovanje z lokalnimi ženskimi organizacijami med standardne elemente vsake civilne misije;

 

7.        poziva vse vlade EU, ki še niso razvile nacionalni akcijski načrt za izvrševanje resolucije št. 1325, naj to storijo v roku enega leta v sodelovanju z organizacijami za mir in ženskimi organizacijami; ta nacionalni akcijski načrt se ustrezno izvaja in financira na vseh področjih zunanjih, razvojih in obrambnih ukrepov; na nacionalni in evropski ravni bi akcijski načrt moral temeljiti na naslednjih ključnih točkah:

 

           (a)  ženske morajo enakovredno sodelovati v vseh fazah uradnih mirovnih procesov in mirovnih pogajanj, pa tudi v vseh lokalnih in neformalnih postopkih odločanja,

 

           (b)  treba je zagotoviti politično in gospodarsko sodelovanje ter vpliv žensk v vseh dejavnostih po konfliktu, kar zadeva mirovna pogajanja in mediacijo, ponovno izgradnjo in rehabilitacijo; vse programe in načrte morata voditi z vidika spola nevtralna pojmovanje in izvrševanje;

 

           (c)  treba je sprejeti vse civilne ukrepe, da se preprečijo kršitve človekovih pravic v oboroženih konfliktih, zlasti spolno nasilje in s spolom povezano nasilje nad ženskami in otroci, ter da se končajo konflikti,

 

           (d)  treba je oceniti učinke in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov, ki se predložijo Evropskemu parlamentu in Združenim narodom;

 

8.        poziva države članice EU, naj dejavno spodbujajo finančno in moralno vzdržno vzpostavitev institucij in mehanizmov za nadzor nad resolucijo OZN št. 1325 na evropski ravni ter Združene narode, naj zagotovijo izvrševanje resolucije na vseh mednarodnih ravneh;

 

9.        poziva, naj se vzpostavijo ustrezni javni pritožbeni postopki, ki bodo zlasti pomagali pri prijavljanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola; poziva Svet in Komisijo, naj v šestmesečno oceno misij vključita natančno poročanje o vprašanjih žensk, miru in varnosti;

 

10.      opozarja na množično skupinsko posilstvo, ki se je dogajalo od 30. julija do 4. avgusta 2010 na rudarskem območju vzhodnega Konga, ter na to, da je bilo v vzhodnem Kongu v zadnjem letu prijavljenih vsaj 8300 posilstev in da je v prvi četrtini leta 2010 vsaj 1244 žensk prijavilo posilstvo, kar je povprečno 14 posilstev na dan; poziva, naj se misija EUPOL v DR Kongo zaključi, saj je skupaj z misijo EUSEC DR Kongo negativno prispevala k stopnjevanju nasilja in k razmeram v državi, ker je usposabljala vojake in policiste, ki izvršujejo kazniva dejanja proti lastnemu civilnemu prebivalstvu, zlasti proti ženskam in otrokom;

 

11.      poziva EU in države članice, naj zavrnejo vsakršno prošnjo za pomoč, tudi za opremo in pomoč za usposabljanje, zlasti režimov in oboroženih sil, v katerih mladoletniki služijo kot vojaki v oboroženih spopadih ali v katerih se sistematično izvajajo zlorabe na področju človekovih pravic ali spolno nasilje;

 

12.      poziva komisarja za razvoj, naj kot prednostno označi podporo delu organizacij žensk na območjih, kjer potekajo konflikti, naj dodeli sredstva v podporo sodelovanju žensk v procesih, ki so povezani z mirom, varnostjo in spravo, ter naj sistematično rezervira sredstva za ženske, mir in varnost v vseh kratkoročnih ukrepih;

 

13.      meni, da bi morale delegacije EU obveščati organizacije civilne družbe, kot so lokalne ženske organizacije, o svojem delovanju na območjih, kjer potekajo konflikti, ter se v postopku načrtovanja politike posvetovati z organizacijami civilne družbe;

 

14.      poziva Svet in Komisijo, naj spodbudita organizacijo vsakoletnega tedna za posvetovanja z voditeljicami, ki bi lahko dopolnil Svetovni dan odprtih vrat OZN za ženske in mir in ki bi mu sledila poročila delegacij EU in nadaljnje spremljanje;

 

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebni odposlanki OZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih in pred kratkim imenovani direktorici Agencije OZN za ženske.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov