PREDLOG RESOLUCIJE o Zahodni Sahari
23. 11. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Charles Tannock, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko, Adam Bielan, Jacek Olgierd Kurski, Mirosław Piotrowski, Marek Henryk Migalski, Ryszard Czarnecki, Tadeusz Cymański v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0675/2010
B7‑0679/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o Zahodni Sahari
Evropski parlament,
- ob upoštevanju svojih resolucij o Zahodni Sahari, zlasti tistih z dne 27. oktobra 2005 in 14. decembra 2009,
- ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o Zahodni Sahari, zlasti resolucij št. 1598 (2005) z dne 28. aprila 2005 in št. 1495 (2003), ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 11. oktobra 2005, ter resolucije št. 1871 (2009),
- ob upoštevanju nedavne resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1920 (2010), ki je podaljšala mandat misije Združenih narodov za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO),
- ob upoštevanju nedavnega poročila generalnega sekretarja varnostnemu svetu o Zahodni Sahari (14. april 2008),
- ob upoštevanju sklepov iz poročila ad hoc delegacije Evropskega parlamenta marca 2009, zlasti priporočil v zvezi s spoštovanjem in spremljanjem človekovih pravic v Zahodni Sahari,
- ob upoštevanju evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi, zlasti njegovega člena 2,
- ob upoštevanju mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisala tudi Kraljevina Maroko,
- ob upoštevanju deklaracije generalne skupščine Združenih narodov z dne 9. decembra 1998 o pravici posameznikov, skupin in ustanov do spodbujanja in zaščite splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
- ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodni Sahari z dne 10. novembra 2010,
- ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker se je s podpisom sporazuma o premirju, doseženega v pogajanjih, leta 1991 končalo 16 let spopadov med Fronto Polisario in Marokom, ki si je to ozemlje nezakonito priključil leta 1976,
B. ker je konflikt v Zahodni Sahari povzročil hude zlorabe človekovih pravic, razselitev na tisoče zahodnosaharskih civilistov, kršitve človekovih pravic in hude kršitve ženevske konvencije,
C. ker okoli 165.000 Zahodnosaharcev še vedno biva v begunskih taboriščih v alžirski puščavi, drugo prebivalstvo pa živi pod nezakonito okupacijo,
D. ker so bili številni zagovorniki človekovih pravic žrtve napadov ali pa so jih aretirali, pridržali in zasliševali zaradi nasprotovanja represiji maroške okupacije,
E. ker nobena država ne priznava maroške oblasti nad Zahodno Saharo,
F. ker se je v nedeljo, 7. novembra 2010, v New Yorku s posredovanjem Združenih narodov začel tretji krog pogovorov o prihodnosti Zahodne Sahare,
G. ker je v Zahodni Sahari samo nekaj ur pred zgoraj omenjenimi pogovori prišlo do spopadov med maroškimi varnostnimi silami in zahodnosaharskimi protestniki,
H. ker so maroške varnostne sile v ponedeljek, 8. novembra, nasilno vstopile v taborišče Gdaim Izik in pri tem uporabile nesorazmerno silo,
I. ker obstajajo poročila o številnih žrtvah, poškodbah in izginotjih,
J. ker je EU še vedno zaskrbljena zaradi zahodnosaharskega konflikta in njegovih posledic za vso regijo, pa tudi zaradi razmer na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari; ob tem v celoti podpira prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov in njegovega osebnega odposlanca, da bi poiskali pravično, trajno in za obe strani sprejemljivo politično rešitev, ki bi omogočila samoodločbo prebivalcev Zahodne Sahare, kakor je zapisano v resolucijah Združenih narodov,
K. ker se lahko razmere v taboriščih v Zahodni Sahari in Tindufu razvijejo v resnično humanitarno tragedijo z nepredvidljivimi posledicami, poprej opisani incidenti pa kažejo, kako nujno je treba v mandat misije Združenih narodov za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO) vključiti tudi spremljanje človekovih pravic,
1. obsoja hude napade in nesorazmerno silo, ki so jo maroške oblasti uporabile v taborišču Gdaim Izik in v mestu El Ajun in povzročile veliko civilnih žrtev, ter poziva vse strani, naj ohranijo mirno kri in se vzdržijo nadaljnjega nasilja;
2. globoko obžaluje, da je po nasilnih napadih toliko ljudi umrlo, bilo ranjenih ali da so pogrešani, in je zaradi tega močno zaskrbljen, obenem pa izraža solidarnost z družinami žrtev;
3. poziva k neodvisni mednarodni preiskavi nedavnih dogodkov v taborišču Gdaim Izik in v mestu El Ajun, ki bi se izvedla pod okriljem Združenih narodov;
4. podpira pravico zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe, kakor je zapisano v resoluciji Združenih narodov;
5. obžaluje napade na svobodo tiska in informiranja, ki so jih utrpeli številni evropski novinarji, in od Kraljevine Maroko zahteva, da novinarjem, neodvisnim opazovalcem in človekoljubnim organizacijam dovoli prost dostop in gibanje v Zahodni Sahari;
6. obsoja zapiranje in ustrahovanje zahodnosaharskih zagovornikov človekovih pravic na ozemlju Zahodne Sahare, ki ga obvladuje Maroko, in poziva varnostni svet Združenih narodov, naj v mandat misije MINURSO vključi spremljanje razmer na področju človekovih pravic, da bi izvedeli za kršitve človekovih pravic;
7. poziva vse strani, torej Fronto Polisario, Alžirijo in Maroko, naj se vzdržijo stopnjevanja napetosti in uporabe nasilja ter naj mirno rešijo ozemeljski spor z referendumom pod mednarodnim nadzorom;
8. poziva k zaščiti zahodnosaharskega ljudstva, k spoštovanju njihovih temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in gibanja, v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah ter mednarodnimi sporazumi in konvencijami o človekovih pravicah;
9. poziva Kraljevino Maroko in Fronto Polisario, sosednje države in Evropsko unijo, naj popolnoma sodelujejo z Združenimi narodi, da bodo dokončali proces dekolonizacije Zahodne Sahare;
10. poziva mednarodno skupnost, naj ustrezno ukrepa, da bo Maroko začel ravnati skladno z mednarodnim pravom;
11. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Afriške unije, delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z državami Magreba, predsedstvu evro-sredozemske parlamentarne skupščine, parlamentu in vladi Španije, Alžirije in Maroka ter Fronti Polisario.