PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih posledicah razmer v Zahodni Sahari
23. 11. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Ioannis Kasoulides, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Santiago Fisas Ayxela, Marco Scurria, Cristian Dan Preda v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0675/2010
B7‑0682/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih posledicah razmer v Zahodni Sahari
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sorodnih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o Zahodni Sahari,
– ob upoštevanju resolucije 1920 (2010) varnostnega sveta Združenih narodov, ki zaradi organizacije referenduma za eno leto podaljšuje misijo Združenih narodov v Zahodni Sahari (MINURSO),
– ob upoštevanju imenovanja Christopherja Rossa za osebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov za Zahodno Saharo,
- ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov varnostnemu svetu o razmerah v Zahodni Sahari z dne 14. aprila 2008,
– ob upoštevanju zlasti sklepov z obiskov svoje ad hoc delegacije za Zahodno Saharo v septembru 2006 in januarju 2009, v katerih je izražena zahteva, da se mandat misije Združenih narodov za organizacijo referenduma o Zahodni Sahari (MINURSO) razširi na nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v Zahodni Sahari (pod pogojem, da se s tem strinjajo vse zainteresirane strani), ter ob upoštevanju povabila Komisiji, naj prek svoje delegacije v Rabatu nadzoruje razmere na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari ter naj tja redno pošilja misije,
- ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Zahodni Sahari, zlasti resolucije z dne 27. oktobra 2005,
- ob upoštevanju izjave Evropske unije v zvezi z VIII. sejo sveta združenja EU-Maroko z dne 7. decembra 2009 ter skupne izjave s prvega vrhunskega srečanja EU-Maroko z dne 7. marca 2010,
- ob upoštevanju evro-sredozemskega sporazuma o združenju med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, zlasti člena 2 tega sporazuma,
- ob upoštevanju mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisala Kraljevina Maroko,
- ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Catherine Ashton, visoke predstavnice EU, z dne 10. novembra 2010,
- ob upoštevanju pogajanj v Westchester Countyju (New York) v februarju 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je 19. oktobra letos na desetine ljudi miroljubno postavilo svoje šotore v Agdim Iziku, 12 km od mesta Laâyoune v Zahodni Sahari,
B. ker je po nekaj tednih po ocenah opazovalcev Združenih narodov število ljudi naraslo na okrog 15 000 in ker je bil vzpostavljen dialog z oblastmi,
C. ker so zahteve ljudi iz tabora imele zgolj družbenoekonomski značaj (njihov namen je bil dobiti socialna stanovanja, minimalne prihodke za revne družine ter službo v javnem sektorju za mlade diplomirance), a so zašle v slepo ulico,
D. ker so maroška policija in orožniki uporabili nesorazmerno močne sile za izpraznitev tabora v Agdim Iziku, vendar pa po izjavah opazovalcev OZN niso uporabili strelnega orožja,
E. ker je po odstranitvi tabora na ulicah Laâyoune prišlo do hudih dogodkov,
F. ker izraža globoko obžalovanje zaradi mrtvih, ranjenih in izginulih, ki jih je povzročilo vsesplošno nasilje, ter svojo solidarnost z družinami žrtev,
G. ker mnogi novinarji in poslanci različnih regionalnih in nacionalnih parlamentov držav članic in Evropskega parlamenta niso mogli vstopiti v Laâyoune in v tabor v Agdim Iziku, in ker so bili nekateri med njimi izgnani iz Maroka,
H. ker se številke o mrtvih, ranjenih in zaprtih, ki jih navajata gibanje Polisario in maroške oblasti, zelo razlikujejo,
I. ker je španski državljan Babi Hamday Buyema umrl nasilne smrti in v nepojasnjenih okoliščinah,
1. obžaluje posledice sile, ki so jo maroške oblasti uporabile za odstranitev tabora v Agdim Iziku,
2. obžaluje nasprotujoče si izjave obeh strani, ki druga drugo obtožujeta uporabe izredno nasilnih metod pri odstranitvi tabora 8. novembra letos;
3. zahteva, da vse strani, vpletene v spopade, prenehajo s pozivi k nasilju ali h kakršni koli uporabi sile za rešitev tega spora;
4. ugotavlja, da so maroške oblasti ustanovile preiskovalno parlamentarno komisijo, ki naj razišče dogodke, ki so privedli do posredovanja maroških oblasti, vendar meni, da bi bil najprimernejši način za raziskavo dogodkov napotitev neodvisne mednarodne preiskovalne komisije pod vodstvom Združenih narodov;
5. pozdravlja prostovoljni predlog ministra za zunanje zadeve Kraljevine Maroko, naj ga povabi Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, ki bi se želel seznaniti tudi s stališčem drugih strani, vpletenih v spor;
6. zahteva, da sile MINURSO, ki se že nahajajo na območju, posredujejo informacije o tem, kako je prišlo do odstranitve tabora;
7. zahteva, da kljub družbenogospodarskemu razvoju, ki ga je ad hoc komisija ugotovila ob svojem obisku v Laâyoune 27. januarja 2009, lokalne maroške oblasti (vedoč, da to območje kljub vsemu ne dosega maroškega nacionalnega povprečja) upoštevajo zahteve o izboljšanju družbenogospodarskih pogojev prebivalcev Zahodne Sahare, ki menijo, da niso deležni ustreznih ugodnosti od naravnih virov na njihovem ozemlju;
8. zahteva, naj maroške oblasti pojasnijo okoliščine, v katerih je 24. oktobra pred protestnim taborom v Laâyoune umrl mladi Sahraoui Najem El Gareh;
9. obsoja pridržanje in nadlegovanje, katerih žrtve so zahodnosaharski zagovorniki človekovih pravic na območju Zahodne Sahare, ki jo nadzoruje Maroko; zahteva, da se zahodnosaharske zagovornike človekovih pravic, ki se nahajajo v lokalnih zaporih ali v Maroku, obravnava v skladu z mednarodnim pravom ter da so deležni pravičnega sojenja, takoj ko bo to mogoče;
10. zahteva, naj gibanje Polisario pojasni okoliščine zadržanja v zaporu Mostafe Sidi Moulouda, ki je od 21. septembra zaprt v neznanem kraju, ter zahteva, naj se predstavnikom mednarodne skupnosti omogoči, da ga obiščejo;
11. se veseli, ker so se 8. novembra 2010 v New York ob prisotnosti Alžirije ponovno začeli neuradni pogovori med gibanjem Polisario in Marokom in so se nadaljevali kljub spopadom v Laâyoune, ter z veseljem ugotavlja, da so bili določeni datumi novih zaporednih srečanj v decembru in januarju prihodnjega leta;
12. pozdravlja vlogo posebnega odposlanca Združenih narodov za Zahodno Saharo Christopherja Rossa, ki je organiziral pogovore v New Yorku;
13. poziva vse vpletene strani, naj se zavedajo, da njihova sedanja stališča ne bodo mogla prispevati k politični rešitvi, sprejemljivi za vse strani, ter pričakuje od njih, da bodo naredile korak k zbližanju z drugimi v interesu zahodnosaharskega ljudstva, ki že predolgo trpi zaradi sedanjih razmer;
14. poziva Kraljevino Maroko, gibanje Polisario, sosednje države ter Evropsko unijo, naj v skladu z resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov polno sodelujejo z Združenimi narodi za dosego pravične in trajne rešitve spora v Zahodni Sahari;
15. meni, da zadnji dogodki kažejo, da je v mandat misije Združenih narodov treba vključiti poglavje o nadzoru človekovih pravic, v skladu s priporočili ad hoc komisije za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO), organa, ki je zadolžen za izvajanje prekinitve ognja, ki sta ga Maroko in gibanje Polisario podpisala pred skoraj 20 leti, leta 1991;
16. obžaluje dejanja proti svobodi tiska in obveščanja, katerih žrtve so številni evropski novinarji, ter poziva Kraljevino Maroko, naj dovoli prosti vstop in gibanje novinarjev, neodvisnih opazovalcev in humanitarnih organizacij v Zahodno Saharo; obžaluje, da so maroške oblasti poslancem, novinarjem, medijem in neodvisnim opazovalcem prepovedale vstop v Zahodno Saharo;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Afriške unije, vladi Maroka in vodstvu gibanja Polisario.