PREDLOG RESOLUCIJE o prihodnosti strateškega partnerstva med Afriko in Evropsko unijo po tretjem vrhu EU-Afrika
8. 12. 2010
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Miguel Angel Martínez Martínez, Norbert Neuser, Enrique Guerrero Salom, Michael Cashman, Zita Gurmai v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0693/2010
B7‑0695/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti strateškega partnerstva med Afriko in Evropsko unijo po tretjem vrhu EU-Afrika
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave predsednikov držav in vlad z dne 30. novembra 2010 v Tripoliju,
– ob upoštevanju parlamentarnega srečanja pred vrhom med vseafriškim in Evropskim parlamentom 27. novembra 2010,
– ob upoštevanju členov 208 in 211 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo temelji na obojestranskem interesu, da skupaj izpostavita svoje potenciale,
B. ker Evropska unija zagotavlja več kot polovico razvojne pomoči in je še vedno glavna trgovinska partnerica Afrike,
C. ker Afrika sklepa nova partnerstva, zlasti z velikim azijskimi in latinskoameriškimi državami,
1. pozdravlja sprejetje strateškega akcijskega načrta za obdobje 2010–2013 in partnerstev v okviru tega načrta ter upa, da bo doprinesel k sporazumu iz Cotonouja in Sredozemski uniji ter da gre za uresničitev ambiciozne želje po medcelinskih odnosih;
2. želi, da bi bile v pouk težave, ki so se pojavile pri izvajanju prvega akcijskega načrta 2008–2010;
3. upa, da bodo uresničene načelne namere, ki so jih predsedniki držav in vlad izrekli v svoji končni izjavi;
4. ugotavlja, da so se države Evropske unije ponovno zavezale, da bodo do leta 2015 0,7 % svojega BND namenile razvojni pomoči;
5. bo pozoren predvsem na to, da bo pri izvajanju vseh partnerstev prednostna naloga uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja;
6. ugotavlja, da obstajajo razlike med gospodarskimi partnerskimi sporazumi, ki jih predlaga Evropska komisija, kar ne bi smelo ovirati razvoja gospodarskega partnerstva med Afriko in Evropsko unijo;
7. poziva vsa podjetja iz Afrike in Evropske unije, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo partnerstva v okviru strateškega akcijskega načrta;
8. ugotavlja, da so predsedniki držav in vlad v svoji izjavi izjavili, da so „združeni [...], da bi zagotovili varstvo človekovih pravic na obeh celinah“; vztraja pri načelu univerzalnosti teh pravic, ki ga je treba upoštevati zlasti pri ukrepih, predvidenih v okviru partnerstva za demokratično upravljanje in človekove pravice;
9. odločno zahteva, da je pri izvajanju vseh ukrepov v sklopu posameznih partnerstev izključena vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ter diskriminacija oseb, okuženih z virusom HIV/aidsom;
10. tako kot vseafriški parlament poziva tudi vse države članice Afriške unije, naj ratificirajo listino Afriške unije o demokraciji, volitvah in upravljanju;
11. ugotavlja, da ni zastopništva Sudana, čigar oblasti se ne čutijo zavezane izjavi predsednikov držav in vlad iz Tripolija, ter želi, da bi se v skladu s to izjavo izvajali vsi elementi iz mirovnega sporazuma iz leta 2005, torej tudi načrtovani referendum za januar 2011, ki mora prebivalcem Južnega Sudana omogočiti, da na miroljuben način izberejo svojo usodo;
12. obžaluje, da ni bilo mogoče sprejeti skupnega stališča o podnebnih spremembah, saj afriška stran meni, da niso bile uresničene obljube s prejšnjih vrhunskih srečanj;
13. želi, da bi v prihodnosti sprejeli skupna stališča o perečih problemih v svetu, zlasti v različnih organih Organizacije združenih narodov in mednarodnih finančnih organizacijah;
14. obžaluje, da se nekateri predsedniki držav in vlad najpomembnejših držav članic Evropske unije niso mogli udeležiti vrha med Afriko in Evropsko unijo;
15. obžaluje, da skupne strategije Afrika-Evropska unija ne spremlja finančni program, in ponovno poziva k vključitvi ERS v proračun, da bi zagotovili parlamentarni nadzor nad izvajanjem različnih evropskih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo pri uresničevanju posameznih partnerstev;
16. želi, da bi bila ministrstva bolj vključena v izvajanje te strategije;
17. poziva k temu, da se vseafriškemu parlamentu in Evropskemu parlamentu omogoči opravljanje vloge nadzora nad izvajanjem strateškega akcijskega načrta;
18. želi, da bi nacionalni parlamenti iz vseh afriških držav in držav Evropske unije ta načrt preučili in o njem razpravljali;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije in organom Afriške unije ter vladam in parlamentom držav članic Afriške unije in Evropske unije.