PREDLOG RESOLUCIJE o prihodnosti strateškega partnerstva med Afriko in EU v pričakovanju tretjega vrha EU-Afrika

8. 12. 2010

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Gabriele Zimmer, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marie-Christine Vergiat, Elie Hoarau, Jacky Hénin, Jean-Luc Mélenchon v imenu skupine GUE/NGL

B7‑0699/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti strateškega partnerstva med Afriko in EU v pričakovanju tretjega vrha EU-Afrika

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika (skupna strategija) in prvega akcijskega načrta (2008–2010) za izvajanje strateškega partnerstva med Afriko in EU, ki so ga sprejeli predsedniki držav in vlad EU in Afrike na srečanju v Lizboni 8. in 9. decembra 2007,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju, kakor je bil spremenjen s sporazumom o spremembi sporazuma o partnerstvu, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (sporazum iz Cotonouja),

–   ob upoštevanju obvestila ad hoc odbora vseafriškega parlamenta za odnose z Evropskim parlamentom in ad hoc delegacije Evropskega parlamenta za odnose z vseafriškim parlamentom z dne 16. februarja 2009 predsedstvoma Afriške unije in EU, Evropski komisiji in komisiji Afriške unije o vlogi vseafriškega in Evropskega parlamenta pri izvajanju in spremljanju skupne strategije,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 z naslovom Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU,

–   ob upoštevanju skupnega vmesnega pregleda skupne strategije EU-Afrika,

–   ob upoštevanju strateškega načrta Afriške unije za obdobje 2009–2012,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj o drugi reviziji sporazuma o partnerstvu AKP-ES (2009/2165),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov med EU in Afriko,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker lahko skupna strategija EU-Afrika doseže visoko zastavljene cilje le, če bodo odločilna vprašanja, ki so pogoj za razvoj te celine, ustrezno obravnavana,

B.  ker je zanesljiva preskrba s hrano temelj vsakršnega razvoja, še vedno pa je več kot četrtina Afričanov podhranjenih,

C. ker so v podsaharski Afriki bolezni bolj razširjene, umrljivost mater je večja, dostop do storitev načrtovanja družine in vključenost v osnovno izobraževanje pa sta manjša kot v kateri koli drugi regiji sveta,

D. ker so zaradi nerazvitosti najbolj prizadeti ženske, otroci, manjšine, invalidi in druge ranljive skupine,

E.  ker afriške države na leto z nezakonitim begom kapitala in davčnimi utajami izgubijo več milijard dolarjev prihodkov,

F.  ker afriški dolgoročni zunanji javni dolg (to je dolg, ki ga imajo ali za katerega jamčijo nacionalni organi) od leta 1980 strmo narašča; ker način delovanja, ki so ga uvedle mednarodne organizacije, zlasti Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, prek njih pa tudi najmočnejši upniki, Afriko in cel svet nesporno vodi v brezizhoden položaj in je glavna ovira za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja ZN,

G. ker je institucionalna struktura strategije uspešno vzpostavljena, otipljivih rezultatov in dodane vrednosti pa še vedno ni, saj na obeh straneh primanjkuje politične zavezanosti,

H. ker je Afrika premalo zastopana v mednarodnih organizacijah in večstranskih forumih, ki odločajo o številnih vprašanjih, pomembnih za prihodnost celine,

I.   ker so parlamenti obeh celin sedaj polno vključeni v strategijo, vendar je treba parlamentarno razsežnost vključiti v celotno strategijo,

J.   ker bo brez jasne finančne ureditve težko izkoristiti vse možnosti, ki jih strategija nudi,

1.  poziva EU, naj osrednje mesto v skupni strategiji EU-Afrika nameni samostojnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju v Afriki, izkoreninjenju lakote, boju proti revščini in varstvu naravnih virov in naj se v njej obravnavajo strukturni vzroki revščine glede na nedavne krize, podnebne spremembe, naraščajoče cene hrane in nafte ter finančno krizo;

2.  poziva vsaj k temu, da se za južne države nemudoma začasno ukine odplačevanje dolga (in zamrznejo obresti); poziva k reviziji in odpisu nezakonitega dela tega dolga (ki ljudem v teh državah ni koristil), ki ne sme zajemati zneskov, odpisanih v okviru uradne razvojne pomoči, s katerimi bi ga umetno napihnili; poudarja pomen izplačevanja nadomestil, zlasti za okoljski, gospodarski in socialni dolg zahodnih držav, predvsem držav EU, do južnih držav;

3.  poziva vse vključene strani, naj bo v strategiji bolj v ospredju zanesljiva in neodvisna preskrba s hrano v vsej Afriki; poudarja, da je treba kmetijstvo v Afriki, zlasti male kmete, trajnostno okrepiti, zato podpira zaščito glavnih ranljivih trgov v Afriki in splošni program za razvoj afriškega kmetijstva ter odpravo kmetijskih izvoznih subvencij;

4.  ugotavlja, da veliko število posameznikov, družbenih skupin in kulturnih manjšin nima več dostopa do določenih virov, ker imajo podjetja ali zasebni subjekti, ki imajo podporo političnih oblasti v zadevnih državah, nad njimi monopol; poudarja, da so posledice tega pomanjkanje hrane zaradi izgona kmetov, naraščanje cen hrane in omejen dostop do osnovnih dobrin, na primer vode; zato poziva Evropsko unijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe in končajo monopolizacijo virov, zlasti zemlje, s strani evropskih podjetij ter v mednarodnih in regionalnih forumih in na konferencah (STO, UNCTAD, Mednarodni denarni sklad, OECD itd.) predlagajo priznanje svetovnih javnih dobrin in njihovo vključitev v posebno konvencijo Združenih narodov;

5.  meni, da mora biti v bodoče v strategiji večji poudarek na krepitvi osnovnih socialnih storitev v Afriki; poziva EU, naj nameni najmanj 20 % pomoči osnovnemu zdravstvu in izobraževanju, ter afriške vlade, naj zdravstvu namenijo najmanj 15 % svojega nacionalnega proračuna;

6.  poziva afriške voditelje in voditelje EU, naj s pomočjo strategije, vključno s paketi podpore za regionalne gospodarske skupnosti in z izboljšanjem infrastrukture na afriški celini, spodbudijo notranjo trgovino v Afriki; pričakuje, da bo EU še naprej spoštovala svoje zaveze v zvezi s pomočjo za trgovino; poudarja, da je treba v vseh vidikih trgovinskih odnosov med Afriko in EU upoštevati šibkejšo gospodarsko in pogajalsko zmogljivost na afriški strani;

7.  poziva k odpravi deregulacijske in privatizacijske politike v sodelovanju z afriškimi partnerskimi državami, zlasti privatizacije javnih storitev, naravnih virov, semen, rastlin in vode; poziva tudi k odpravi pravil patentnega varstva, ki bi lahko omejila možnosti političnih ukrepov za spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja partnerskih držav;

8.  obsoja veljavne sporazume o gospodarskem partnerstvu; poziva k oblikovanju novega mandata, temelječega na splošnem interesu afriških in evropskih narodov, da bi se pogajali o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki bi temeljili na solidarnosti, ter k vzpostavitvi mehanizmov, s katerimi bi zaščitili lokalne in regionalne trge v prid proizvajalcem in vsem afriškim državljanom; vztraja, da se v novem mandatu ne sme dopuščati izsiljevanja z uradno razvojno pomočjo in časovnega ali gospodarskega pritiska ter da se mora spoštovati suverena enakost držav AKP;

9.  poziva k spodbujanju regionalnega povezovanja v Afriki in poudarja, da sporazumi o gospodarskem partnerstvu ne smejo biti podpisani s posameznimi državami ali deli regionalnih skupin;

10. poziva, da je treba vsem afriškim državam ne glede na to, ali je podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu ali ne, zagotoviti obstoječe pravice do dostopa do evropskega trga;

11. poziva afriške voditelje in voditelje EU, naj s strategijo zagotovijo, da bodo imela mala podjetja večji dostop do mikrokreditov, ter regulirane in pregledne finančne storitve v Afriki;

12. meni, da si je treba v okviru strategije prizadevati za večjo sinergijo z afriškim mehanizmom medsebojnega pregleda in novim partnerstvom za razvoj Afrike ter sprejeti načine za večjo učinkovitost teh pobud;

13. pozdravlja listino Afriške unije o demokraciji, volitvah in upravljanju;

14. poziva k oblikovanju skupne strategije Afriške in Evropske unije za reševanje strukturnih vzrokov revščine z vzpostavitvijo trajnostne razvojne politike, s katero bi zagotovili osnovne potrebe afriškega prebivalstva in se borili proti brezposelnosti ter socialni in gospodarski nepravičnosti;

15. poziva EU, naj vzpostavi politiko o surovinah, ki bo spoštovala suverenost in interese afriških držav; poziva k oblikovanju politike, ki bo zavračala vsak poskus, da bi z vojaškimi konflikti zagotovili dostop do virov surovin in nadzor nad njimi;

16. poziva afriške voditelje in voditelje EU, naj se v okviru te strategije skupaj zavzemajo proti nezakonitemu begu kapitala in davčnim utajam, spodbujajo popolno preglednost in meddržavno poročanje ter povečajo mednarodne pritiske na vse jurisdikcije, ki bi lahko omogočale izogibanje davkom ali davčne utaje v državah v razvoju, da bi zagotovili trajnostne vire razvojnega financiranja, pri čemer je dolgoročni cilj odpraviti odvisnost od tuje pomoči;

17. pričakuje, da bodo v okviru strategije oblikovane pobude, ki bodo izrecno usmerjene k najbolj ranljivim in prikrajšanim skupinam, zlasti ženskam, otrokom, manjšinam in invalidom; se zavzema za pripravo posebnih programov za vključevanje načela enakosti med spoloma, boj proti spolnemu nasilju ter odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov in vseh oblik ogrožanja človekove varnosti;

18. vztraja, da je za to strategijo potrebna jasna finančna strategija z ustreznimi sredstvi in vključitvijo proračunske vrstice za njeno financiranje v vseh afriških nacionalnih proračunih in nacionalnih proračunih EU; poziva, naj se ta cilj upošteva v prihodnjih pregledih proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, tudi pri vključitvi tega sklada v proračun;

19. poudarja, da parlamenti v nasprotju s civilno družbo sodijo v institucionalno strukturo strategije, in opozarja svoje institucionalne partnerje, naj pri sprejemanju in izvajanju odločitev še naprej v celoti upoštevajo parlamentarno razsežnost;

20. poziva Afriško unijo, naj vseafriški parlament bolj vključi v svoje dejavnosti, da bo lahko dejansko opravljal svojo nadzorno vlogo; meni, da je lahko spodbujanje političnega dialoga med vseafriškim parlamentom in Evropskim parlamentom zelo koristno;

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Ekonomsko-socialnemu odboru EU, gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu svetu Afriške unije, komisiji in izvršnemu svetu Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, svetu ministrov AKP in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.