Predlog resolucije - B7-0022/2011Predlog resolucije
B7-0022/2011

PREDLOG RESOLUCIJE o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami

11.1.2011

k vprašanjema za ustni odgovor B7‑0807/2010 in B7‑0212/2010
v skladu s členom 115(5) poslovnika

David Martin, Vital Moreira v imenu Odbora za mednarodno trgovino


Postopek : 2010/2851(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0022/2011
Predložena besedila :
B7-0022/2011
Sprejeta besedila :

B7‑0022/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. septembra 2003 o peti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Cancunu[1] , z dne 12. maja 2005 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po sklepu generalnega sveta WTO z dne 1. avgusta 2004[2] , z dne 1. decembra 2005 o pripravah na šesto ministrsko konferenco WTO v Hongkongu[3] , z dne 23. marca 2006 o vplivu sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj[4] , z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci WTO v Hongkongu[5] , z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine[6] , z dne 7. septembra 2006 o odložitvi pogajanj o razvojnem načrtu iz Dohe[7] , z dne 23. maja 2007 o sporazumih o gospodarskem partnerstvu[8] , z dne 12. decembra 2007 o sporazumih o gospodarskem partnerstvu[9] , z dne 5. junija 2008 o predlogu uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembi uredb (ES) št. 552/97, št. 1933/2006 ter uredb Komisije (ES) št. 964/2007 in št. 1100/2006[10] ter z dne 25. marca 2009 o sklenitvi začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani[11]

–    ob upoštevanju začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi,

–    ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (Sporazum iz Cotonouja),

–    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu[12],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. oktobra 2007 o sporazumih o gospodarskem partnerstvu (KOM(2007)0635),

–    ob upoštevanju splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), zlasti člena XXIV,

–    ob upoštevanju ministrske deklaracije četrtega zasedanja ministrske konference WTO, sprejete dne 14. novembra 2001 v Dohi,

–    ob upoštevanju ministrske deklaracije šestega zasedanja ministrske konference WTO, sprejete 18. decembra 2005 v Hongkongu,

–    ob upoštevanju poročila in priporočil delovne skupine o pomoči za trgovino, ki jih je generalni svet WTO sprejel 10. oktobra 2006,

–    ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, v kateri so opredeljeni razvojni cilji tisočletja kot merila, ki jih je mednarodna skupnost skupaj določila za odpravo revščine,

–    ob upoštevanju deklaracije iz Kigalija, ki jo je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU sprejela 22. novembra 2007 v Kigaliju, Ruanda,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o razmerah na Fidžiju[13], v kateri je strogo obsodil prevzem oblasti, ki so ga izvedle fidžijske vojaške sile,

–    ob upoštevanju kataloga 103 priporočil Sveta Združenih narodov za človekove pravice, izdanega v poročilu delovne skupine za splošni redni pregled z dne 23. marca 2010, in ob upoštevanju uradnega odgovora fidžijske vlade z dne 10. junija 2010, da so splošne volitve, ki se jih že dolgo zahteva in so bile večkrat prestavljene, predvidene za leto 2014 in da datum ne bo prestavljen,

–    ob upoštevanju vprašanj Komisiji in Svetu z dne xx. decembra 2010 o sklenitvi začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi (O-0000/2010 – B7‑0000/2010, O-0000/2010 – B7‑0000/2010),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker od 1. januarja 2008 trgovinski odnosi EU z državami AKP, ki so slednjim omogočali prednostni dostop do trgov EU na nevzajemni podlagi, niso več v skladu s pravili WTO,

B.   ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu skladni z načeli WTO ter so namenjeni podpori regionalnega povezovanja in spodbujanju postopnega vključevanja gospodarstev držav AKP v svetovno gospodarstvo, s tem pa pospeševanju njihovega trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja ter prispevanju k vsesplošnim prizadevanjem za izkoreninjenje revščine v teh državah,

C.  ker je treba sporazume o gospodarskem partnerstvu graditi na dolgoročnih odnosih, pri katerih trgovina podpira razvoj,

D.  ker je Protokol o sladkorju v okviru konvencij iz Loméja in sporazuma iz Cotonouja zagotovil predvidljiv prihodek za majhne pacifiške otoke, ki imajo omejene možnosti za diverzifikacijo v kmetijskem sektorju,

E.   ker so začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu sporazumi o trgovini z blagom, katerih namen je preprečiti motnje v trgovini držav AKP z EU,

F.   ker je zaradi sedanje finančne in gospodarske krize trgovinska politika za države v razvoju pomembnejša kot kdaj prej,

G.  ker sta izmed pacifiških držav AKP doslej začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu podpisali le Papua Nova Gvineja in Fidži, in sicer konec leta 2009; ker so druge pacifiške države AKP zajete v pobudi „vse, razen orožja“, ki zagotavlja dostop do trga EU brez carin in količinskih omejitev, ali z običajnim splošnim sistemom preferencialov EU,

H.  ker se v primeru Papue Nove Gvineje sporazum začasno uporablja od 20. decembra 2009; ker se bo sporazum z Republiko Fidži začel uporabljati, ko bo prejeto njeno obvestilo o začasni uporabi ali ratifikaciji,

I.    ker potekajo pogajanja o celovitih sporazumih o gospodarskem partnerstvu z vsemi 14 pacifiškimi državami AKP,

J.    ker začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu zajema vse glavne določbe sporazuma o trgovini z blagom,

K.  ker bi bile za zadevne države in pacifiško regijo posledice obveznosti iz sporazumov zelo občutne,

L.   ker bo sporazum o začasnem gospodarskem partnerstvu vplival na obseg in vsebino prihodnjih sporazumov, sklenjenih med Papuo Novo Gvinejo in Republiko otokov Fidži ter drugimi trgovinskimi partnerji, pa tudi na položaj regije pri pogajanjih o sporazumu za partnerstvo,

M.  ker je bil pritisk na Papuo Novo Gvinejo in Fidži, naj čim prej podpišeta začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, precejšen,

N.  ker je konkurenca med EU in pacifiškimi državami omejena, saj veliko večino izvoza EU predstavlja predvsem blago, ki ga pacifiške države ne proizvajajo, vendar pogosto potrebujejo za neposredno porabo ali kot surovine za domačo industrijo,

O.  ker sta ribištvo in z njim povezane dejavnosti ter industrija največja možnost za povečanje izvoza v prihodnosti, če se ribolov izvaja na okoljsko trajnosten način,

P.   ker morajo biti nova pravila trgovanja oblikovana tako, da bodo podpirala razvoj domačih panog ter varovala pred izčrpavanjem virov in podnebnimi spremembami, poleg tega pa jih bo morala spremljati večja podpora za pomoč, povezano s trgovino,

Q.  ker je cilj pomoči za trgovino okrepitev zmožnosti držav v razvoju, da izkoristijo nove trgovinske možnosti,

R.   ker so bila na pogajanjih med EU in državami AKP dosežena nova izboljšana in prožnejša pravila o poreklu, ki bodo državam AKP prinesla znatne koristi, če se bodo izvajala ustrezno, ob polnem upoštevanju namena sporazuma in ob upoštevanju omejenih zmožnosti teh držav,

S.   ker odstopanje od pravil o poreklu v začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu krije celotno verigo proizvodnje, od pridobivanja surovin do predelave, trženja in izvoza,

T.   ker veliko povpraševanje po proizvodih iz tuna pomeni, da imajo ti proizvodi posebne značilnosti – kot je hitro odzivanje na odstopanje v ceni – kar je privedlo do tega, da so bili na mednarodnem trgu opredeljeni kot „občutljivi proizvodi“, kar je treba upoštevati v vseh trgovinskih pogajanjih,

U.  ker Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) (mednarodna organizacija, ki je odgovorna za zagotavljanje, da so ribji staleži na tem območju trajnostni) poroča, da so tretje države – še posebej Kitajska –, ki vlagajo v velike industrijske projekte v Papui Novi Gvineji, od vzpostavitve novih pravil o poreklu bistveno povečale svoje ribolovne zmogljivosti na tem območju in da kaže, da se bo to nadaljevalo, zaradi česar se bo povečala nevarnost prekomernega izkoriščanja ribjih staležev,

1.   meni, da bi morali trgovinski odnosi med to regijo in EU spodbujati in povečati trgovino, trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter hkrati spodbujati diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje revščine; opozarja, da morajo začasni sporazumi prispevati k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

2.   poudarja, da pozitiven zaključek pogajanj o začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu s Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem kaže na močno zanimanje EU za ohranjanje tesnih gospodarskih odnosov na visoki ravni s pacifiškimi državami; upa, da bo ta začasen sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je zdaj omejen na dve državi, utrl pot širšemu sporazumu, ki bo obsegal tudi druge države pacifiškega območju;

3.   poudarja, da je namen začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu ohraniti odprt trg za izvoze iz Papue Nove Gvineje in Fidžija ter omogočiti pogajanja o celovitem sporazumu o gospodarskem partnerstvu, če bi tako želele zadevne države;

4.   opozarja, da sta Papua Nova Gvineja in Fidži – edini pacifiški državi AKP, katerih izvoz v EU je omembe vreden – tudi edini državi pacifiške regije, ki sta se za sedaj odločili za sklenitev sporazuma, druge članice te skupine pa so zaradi manjše trgovinske menjave z EU sklenile, da tega ne bodo storile;

5.   opozarja, da medtem ko se začasni sporazum lahko upošteva kot prva faza postopka, je v pravnem smislu popolnoma neodvisen mednarodni sporazum, ki ne vodi samodejno k celovitemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu ali k temu, da vse prvotne podpisnice začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu podpišejo celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu;

6.   opozarja institucije in vlade EU, da ne sklenitev ne odpoved sklenitve sporazuma o gospodarskem partnerstvu ne sme povzročiti, da bi se država AKP znašla v slabšem položaju, kot so ji ga zagotavljale trgovinske določbe sporazuma iz Cotonouja;

7.   poudarja, da morebitna privolitev Parlamenta k podpisu začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu ne določa vnaprej stališča Parlamenta v zvezi s privolitvijo k celovitemu sporazumu, saj se v postopku sklenitve obravnavata dva različna mednarodna sporazuma;

8.   opozarja, da je resničen regionalen trg bistvena podlaga za uspešno izvajanje začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu – in podobno morebitnega prihodnjega celovitega sporazuma – ter da sta regionalno povezovanje in sodelovanje bistveni za socialni in gospodarski razvoj pacifiških držav; meni, da je treba pri izvajanju to upoštevati;

9.   poudarja, da so posebne določbe o pravilih o poreklu ribiških proizvodov namenjene razvoju predelovalne ribiške industrije na kopnem v pacifiških državah AKP, kar bo ustvarilo lokalna delovna mesta in prihodek;

10. opozarja, da je začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu utrl pot za razvoj industrijskih projektov v Papui Novi Gvineji, kot je pacifiško pomorsko industrijsko območje v Madangu, ki naj bi v dveh letih proizvedlo več kot 400.000 ton konzerviranega tuna;

11. v tem okviru je zaskrbljen zaradi ukrepov, kot je nedavni pregled okoljske zakonodaje organov Papue Nove Gvineje, kar v praksi opušča zahtevo za predložitev okoljskih poročil za takšne projekte in ovira obravnavo ugovorov;

12. poudarja, da je ribiška industrija glavni vir zaposlovanja za ženske v pacifiški regiji; meni, da bi morala Komisija zagotoviti tehnično, politično in finančno pomoč, da bi izboljšala možnosti zaposlovanja za ženske v pacifiških državah;

13. je zaskrbljen, da podatki WCPFC kažejo, da so tretje države povečale ribolovne zmogljivosti v teh pacifiških vodah in da zato obstaja nevarnost nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter čezmernega ribolova, kar ne pomaga k trajnostnemu razvoju lokalne ribiške industrije;

14. poudarja, da čeprav imata Papua Nova Gvineja in Fidži omejene ribolovne zmogljivosti in zato omejene zaloge rib, v celoti pridobljene v teh državah, in omejene predelovalne zmogljivosti na kopnem, je odstopanje od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode, ki ga Papua Nova Gvineja dejavno uporablja, povzročilo, da je postala država pravo središče za predelavo ogromnih količin tuna različnih porekel (tudi s Filipinov, Tajske, Kitajske, iz Združenih držav Amerike in Avstralije); opozarja na dejstvo, da lahko odstopanje od pravil o poreklu povzroči nestabilnost industrije EU za predelavo in konzerviranje rib;

15. poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o teh posebnih vidikih ribiškega sektorja v pacifiških državah, pa tudi o upravljanju ribjih staležev v Pacifiku, vključno s praksami trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj začne posvetovanja iz člena 6(6)(d) protokola II, priloženega začasnemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu, in sproži začasni preklic posebnih določb o pravilih o poreklu, če bi poročilo o oceni dokazalo nestabilnost industrije EU za predelavo in konzerviranje rib;

16. poziva Fidži, naj upošteva priporočila mednarodne skupnosti in izvaja prakse dobrega vodenja; meni, da bi tak korak moral privesti do sprostitve finančne pomoči za sektor sladkorja na Fidžiju; priznava, da je ta denar za podporo sektorja sladkorja nujno potreben, saj je ta sektor na Fidžiju glavni vir zaposlovanja;

17. priporoča prilagodljiv, asimetričen in pragmatičen pristop k potekajočim pogajanjem o celovitem sporazumu o gospodarskem partnerstvu; vztraja, da se v celoviti sporazum vključi poglavje o razvojnem sodelovanju;

18. poudarja, da bo sporazum morda vplival tudi na odnose med pacifiško regijo in njenima najbližjima in največjima trgovinskima partnericama, Avstralijo in Novo Zelandijo, ter da je treba zagotoviti, da določbe sedanjega sporazuma ne bodo ovirale prihodnjih trgovinskih sporazumov s temi državami;

19. ponovno poudarja, da mora sporazum o gospodarskem partnerstvu podpirati razvojne cilje, politike in prednostne naloge pacifiških držav, ne samo po svoji strukturi in vsebini, temveč tudi po načinu in duhu njegovega izvajanja;

20. opominja na sprejetje strategije EU za pomoč trgovini oktobra 2007, v kateri je zaveza k povečanju sredstev za skupno pomoč EU, povezano s trgovino, in sicer na 2 milijardi EUR letno do leta 2010 (1 milijardo EUR prispeva Skupnost in 1 milijardo EUR države članice); vztraja, naj pacifiška regija prejme ustrezen in pravičen delež te pomoči;

21. poziva, naj se čim prej opredeli in priskrbi pacifiški delež sredstev pomoči trgovini; poudarja, da morajo to biti dodatna sredstva in ne le sredstva Evropskega razvojnega sklada s spremenjeno namembnostjo, da morajo ustrezati prednostnim nalogam Papue Nove Gvineje in Fidžija, pa tudi širše pacifiške regije, njihovo izplačevanje pa mora biti pravočasno, predvidljivo in v skladu z urniki izvajanja nacionalnih in regionalnih strateških razvojnih načrtov;

22. poziva Komisijo, naj se glede na zaveze Svet s septembra 2007 v zvezi s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in dostopnostjo zdravil, v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu ne pogaja o določbah TRIPS plus, ki so povezane s farmacevtskimi proizvodi in vplivajo na javno zdravje in dostop do zdravil, naj ne zahteva spoštovanja oziroma sprejetja obveznosti iz pogodbe o sodelovanju na področju patentov in pogodbe o patentnem pravu, naj se vzdrži vključevanja določb direktive 2004/48/ES[14] in v sporazum o gospodarskem partnerstvu ne uvaja vprašanj, kot je varstvo neizvornih zbirk podatkov;

23. izraža nadaljnjo podporo celovitemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in pacifiškimi državami; se strinja, da bistvena vprašanja za pogajanje vključujejo:

1) pravice intelektualne lastnine, ki zajemajo tradicionalno znanje in zahodne tehnološke izdelke;

2) preglednost vladnih naročil z odprtostjo za evropske izvajalce, vzpostavljeno, ko to ustreza potrebam pacifiških držav;

3) delovne vizume, ki morajo biti državljanom pacifiških otokov na voljo za obdobje najmanj 24 mesecev, da lahko delajo kot negovalci ali v podobnih poklicih;

24. vseeno pa zahteva, da si Komisija še naprej prizadeva za sklenitev obsežnejšega sporazuma ter išče dostopne in izvedljive druge rešitve, ki bodo zajamčile dostop na trg in bodo v skladu s pravili WTO, ob domiselni uporabi vseh možnosti teh pravil, vključno z oprostitvijo obveznosti, za države, ki se ne želijo zavezati podpisu začasnega oziroma celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

25. meni, da bi moral biti s celovitim sporazumom o gospodarskem partnerstvu ustanovljen parlamentarni odbor za spremljanje izvajanja sporazuma, in da mora biti sestava odbora na strani EP usklajena s sestavo skupnega parlamentarnega odbora Cariforum-EU;

26. poudarja, da mora tako začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu kot tudi celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu vsebovati klavzulo o pregledu, ki predvideva neodvisno obsežno oceno učinkov, vključno z gospodarskim, socialnim in okoljskim učinkom ter stroški in posledicami izvajanja, ki jo je treba izvesti v roku treh do petih let po podpisu sporazuma; poudarja, da mora klavzula o pregledu začasnega in celovitega sporazuma vsebovati določbo, da so vse podpisnice na osnovi omenjene ocene učinkov upravičene uveljavljati to klavzulo o pregledu; zahteva, da so Evropski parlament in parlamenti pacifiških držav udeleženi v morebitnem pregledu sporazuma;

27. glede na to podpira zavezo Komisije, da bo splošno odstopanje od pravil o poreklu v prihodnjih sporazumih o gospodarskem partnerstvu izjema, in ne pravilo;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav AKP, Svetu AKP-EU in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.