PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova
12. 1. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Charles Goerens, Niccolò Rinaldi, Marielle De Sarnez v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0023/2011
B7‑0027/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova
Evropski parlament,
– ob upoštevanju mednarodne donatorske konference za novo prihodnost Haitija, ki je potekala 31. marca 2010 v New Yorku, in poročila delegacije Odbora Evropskega parlamenta za razvoj v New Yorku,
– ob upoštevanju akcijskega načrta iz marca 2010 za ponovni vzpon in nacionalni razvoj Haitija ter obsežne obnove za prihodnost,
– ob upoštevanju sklepov izredne seje Sveta za zunanje zadeve 18. januarja 2010 v Bruslju,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. januarja 2010 o potresu na Haitiju,
– ob upoštevanju sklepov pripravljalne ministrske konference 25. januarja 2010 v Montrealu,
– ob upoštevanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči, ki so ga tri evropske institucije podpisale decembra 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o potresu na Haitiju,
– ob upoštevanju poročila misije Odbora Evropskega parlamenta za razvoj na Haitiju (25.–27. junij),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je potres, ki je z močjo 7,3 po Richterjevi lestvici 12. januarja 2010 na Haitiju povzročil 222.750 mrtvih, prizadel 3 milijone ljudi ter razselil 1,7 milijona ljudi, od katerih je več kot milijon še vedno v šotoriščih, ki bi bila morala biti začasna,
B. ker so leto po potresu razmere na Haitiju še vedno kaotične, v državi še vedno vladajo izredne razmere, obnova pa stežka začenja,
C. ker so desetletja revščine, uničevanja okolja, občutljivosti za mnoge naravne nesreče, nasilja, politične nestabilnosti in diktature povzročile, da je Haiti najrevnejša ameriška država, in ker je škoda, nastala ob potresu, še poslabšala sposobnost države, da nudi osnovne javne storitve in se torej aktivno odziva na prizadevanja za pomoč in obnovo,
D. ker je do danes bilo nakazanih le nekaj sto milijonov dolarjev od 10 milijard, obljubljenih na mednarodni donatorski konferenci za obnovo Haitija, ki je potekala 31. marca 2010 v New Yorku,
E. ker je bila na predlog Haitija ustanovljena začasna komisija za obnovo Haitija zaradi usklajevanja in učinkovite razporeditve sredstev ter za izvajanje akcijskega načrta za razvoj Haitija, in ker je Evropska komisija kot največji donator članica te komisije in ima pravico glasovanja,
F. ker je odstranitev ruševin največji izziv za obnovo države, saj jih je bilo do sedaj odstranjenih manj kot 5 %, in ker bo s sedanjim ritmom potrebnih 6 let za odstranitev 20 milijonov kubičnih metrov ruševin in 180 kamionov, ki bodo 18 mesecev delali 24 ur na dan, da bodo odvozili vse ruševine,
G. ker je epidemija kolere, ki je izbruhnila 19. oktobra 2010, do danes povzročila 3.333 mrtvih in prizadela več kot 148.000 ljudi; ker širjenje epidemije kaže očitne strukturne pomanjkljivosti haitijske države ter pomanjkljivosti sistema mednarodne pomoči in Minustaha (misije Združenih narodov za stabilizacijo na Haitiju) in ker na dejavnosti proti koleri vpliva zlasti sedanja politična kriza, nastala po volitvah,
H. ker so volitve 28. novembra, katerih izidi so bili znani na začetku decembra, povzročile silovite demonstracije na Haitiju ter številne prijave zaradi goljufij, in ker bi mednarodna skupnost morala podpirati pregleden in zakonit volilni postopek, da bi se zagotovilo pošteno glasovanje, nujno potrebno za obnovo države,
1. opozarja na veliko mobilizacijo mednarodne skupnosti po razdejalnem potresu na Haitiju in njeno dejansko pripravljenost, da podpre obnovo države tako, da ne bi ponovila napak iz preteklosti ter da bi za vselej odpravila globoke razloge za revščino na Haitiju;
2. obžaluje razsežnost katastrofe na Haitiju, katere posledice ostajajo jasno vidne še leto po potresu; se veseli zaradi višine humanitarne pomoči, ki jo je Evropska komisija namenila Haitiju in ki znaša 120 milijonov EUR (od katerih 12 milijonov za boj proti koleri), ter zaradi prizadevanj evropske komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje ter GD ECHO in njegovih strokovnjakov;
3. poudarja, da je oblikovanje grozdov omogočilo usklajevanje humanitarne dejavnosti na terenu, vendar je ta metoda vseeno pokazala svoje pomanjkljivosti zaradi velikega števila humanitarnih dejavnikov ter zapletenosti izrednih razmer zaradi velike koncentracije prebivalstva v mestih;
4. pozdravlja prizadevanja in delo, ki so ga opravile humanitarne organizacije (Rdeči križ, NVO, Združeni narodi) in države članice, ter vztraja, da je treba poročati o nevidnih posledicah humanitarne dejavnosti ter na dejstvu, da je situacija lahko bila pod nadzorom, ker je bilo poskrbljeno za ranjene, pitno vodo in hrano ter začasna bivališča;
5. ugotavlja, da je epidemija kolere pokazala skorajda popolno nesposobnost haitijske države v boju z boleznijo, ki jo je lahko preprečiti in ozdraviti, ter pomanjkljivosti sistema humanitarne pomoči v državi z obsežno humanitarno dejavnostjo (12000 NVO); poudarja, da humanitarni dejavniki ne morejo še naprej blažiti slabosti haitijske države (tako, da jo nadomeščajo), ter da je treba delovati v prid dolgoročnega razvoja, zlasti na področju dostopa do zdravstvene oskrbe, pitne vode in higienskih razmer;
6. pozdravlja obljubo Komisije in držav članic na mednarodni donatorski konferenci za obnovo Haitija, da bodo temu namenile 1,2 milijarde EUR, od katerih bo 460 milijonov nehumanitarne pomoči Evropske komisije; ponovno poudarja svojo zahtevo, naj Evropska unija kot največji donator odigra vodilno politično vlogo v prizadevanjih za obnovo;
7. poziva Komisijo in države članice, da v prizadevanjih za obnovo Haitija vključijo lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano (prek razvoja podeželske infrastrukture in pomoči majhnim kmetom) v skupni pristop pri načrtovanju sredstev za obnovo Haitija ter vmesni pregled načrtovanja sredstev, ki so ostala od Komisije (169 milijonov EUR od 460 milijonov, obljubljenih v New Yorku, so še vedno na voljo);
8. obžaluje dejstvo, da je začasna komisija za obnovo Haitija, ki bi morala imeti osrednjo vlogo pri usklajevanju obnovo, pozno začela s svojim delom; obžaluje pomanjkanje informacij o njenem delovanju in učinkovitosti ter poziva Komisijo kot člana te komisije, naj posreduje za pospešitev izvajanja njenega mandata ter naj Evropskemu parlamentu predloži poročilo o dejavnosti začasne komisije za obnovo Haitija, o razporeditvi virov ter o sredstvih, obljubljenih na konferenci v New Yorku, ki so bila dejansko porabljena za obnovo;
9. priznava, da lahko začasna komisija za obnovo Haitija, ki je osrednji organ za upravljanje obnove, učinkovito deluje le s ponovno vzpostavitvijo haitijske državne strukture in prenovo haitijskega vodstva, ki mora biti izvoljeno na preglednih in zakonitih volitvah ter mora imeti dejansko politično voljo za sprejemanje odločitev, ki bodo omogočila spopadanje s tem titanskim gradbiščem;
10. obžaluje dejstvo, da imajo Haitijci le lopate, cepine in samokolnice za čiščenje na tone ruševin (po načelu "denar za delo"), ki onemogočajo gibanje po glavnem mestu, kar je dejansko smešno glede na obsežnost dela; poudarja, da je odvoz ruševin nujno potreben za obnovo Haitija, ter obžaluje, da nobena sredstva niso bila namenjena za odstranjevanje ruševin;
11. obžaluje veliko pomanjkanje stanovanj na Haitiju; poudarja, da je namestitev ljudi, ki so ostali brez domov in ki so večinoma nastanjeni v šotoriščih v glavnem mestu Port-au-Prince, težka zaradi pomanjkanja zemljišč, neobstoječega registra o zemljiščih ter zaradi diaspore, ki si lasti številne parcele, ter poziva haitijske oblasti, naj pokažejo politično voljo za proaktivne ukrepe, zlasti v zvezi z razlaščanjem;
12. izraža svojo naraščajočo zaskrbljenost zaradi položaja haitijskih otrok po potresu, ki je prizadel več kot 800 000 otrok, ki so izpostavljeni nevarnosti nasilja, spolne zlorabe, trgovine z ljudmi, izkoriščanja in zanemarjanja, ter poziva Evropsko unijo (Evropsko komisijo), naj se odločno zavzame za ponovno vzpostavitev življenjskih razmer, ki bodo otrokom dajale varnost in sigurnost, naj podpre vzpostavitev sistema socialne varnosti na Haitiju ter naj podpre šolsko reformo;
13. poziva Evropsko unijo, naj sodeluje z vlado na Haitiju pri sestavi splošne zakonodaje za varstvo pravic otrok, pri vključevanju v nacionalno zakonodajo obveznosti, ki izhajajo iz številnih mednarodnih instrumentov s področja otrokovih in človekovih pravic, ukinitve suženjstva in varstva otrokovih pravic, ki jih je Haiti ratificiral;
14. meni, da je zelo pomembno, da Evropska komisija podpre izvajanje identifikacije, popisa in iskanja družin otrokom, ki so bili od njih ločeni, ter vzpostavi poseben nadzor na mejah zoper trgovino z otroki in nezakonitimi posvojitvami;
15. vztraja, da je nujno treba takoj vzpostaviti haitijsko državno strukturo zaradi delovanja demokracije in dobrega upravljanja države, ki je nujno potrebno za obnovo države, ter spodbujati vključevanje civilne družbe in haitijskega prebivalstva;
16. izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi sedanje politične krize po rezultatih predsedniških in zakonodajnih volitev, ki so sprožili veliko nasprotovanje, a so jih misije tujih opazovalcev previdno potrdile, sedaj pa strokovnjaki Organizacije ameriških držav ponovno preštevajo glasove;
17. poziva Evropsko unijo, naj naredi vse, kar je v njenih močeh, za odločno podporo zakonitemu in preglednemu volilnemu postopku ter za pravilen potek drugega kroga, predvidenega v februarju, da se Haitiju prepreči, da zapade v še globljo krizo; meni, da bodo samo izvoljen in zakonit predsednik ter zakoniti poslanci lahko sprejemali potrebne odločitve ter da obnova zahteva stabilnost in politično voljo;
18. poziva mednarodno skupnost in Evropsko unijo, naj tesno sodelujeta z bodočimi haitijskimi oblastmi ter naj jim pomagata pri organizaciji njihovih institucij, pri vzpostavljanju novega ravnovesja na vseh ravneh, popolnoma operativne demokracije ter ves čas trajanja obnove;
19. poziva Komisijo, naj bo v duhu evropskega soglasja o humanitarni pomoči ter v sodelovanju z vlado, lokalnimi oblastmi in civilno družbo narejen dodatni napor za vključitev priprav na nesreče in za zmanjšanje nevarnosti nesreč v fazo izrednih razmer in dolgoročnega razvoja;
20. ugotavlja, da je humanitarna pomoč na Haitiju prisotna že desetletja ter da se povezava med pomočjo v izrednih razmerah, rehabilitacijo in razvojem v tej krizi kaže kot zelo pomembna in upravičena; zato poziva k izboljšanju dialoga in usklajevanja med humanitarnimi organizacijami in razvojnimi agencijami na terenu in v evropskih institucijah ter državah članicah;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, državam članicam, predsedniku in vladi Haitija, pomočniku generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve in koordinatorju za nujno pomoč ter Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu.