PREDLOG RESOLUCIJE o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji
17. 1. 2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Cecilia Wikström, Renate Weber, Sonia Alfano, Luigi de Magistris, Diana Wallis v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0029/2011
B7‑0038/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, zlasti njenega člena 21,
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, podpisane v Haagu leta 1993, in Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic z dne 25. januarja 1996 (ETS št. 160),
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o izboljšanju zakonodaje in sodelovanja med državami pri posvojitvah otrok (A4-0392/1996),
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o strategiji EU na področju otrokovih pravic z dne 16. januarja 2008 (2007/2093 (INI)),
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker je dobrobit vsakega otroka najpomembnejša,
B. ker so vse države članice podpisnice Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah z dne 29. maja 1993,
C. ker Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah in Haaška konvencija opisujeta družino kot temeljno družbeno skupnost in naravno okolje za rast in dobrobit otrok v večini primerov, ter kot prednostno izbiro za oskrbo otroka,
D. če prednostna izbira za oskrbo otroka ni možna, naj bo druga naravna izbira posvojitev, medtem ko naj bi bila otrokova namestitev v oskrbo zavoda res zadnja možnost,
E. ker se mnenja med državami članicami o načelih, ki naj bi urejala posvojitve otrok, postopke posvojitve in pravne posledice posvojitev, razlikujejo,
F. ker bi sprejetje skupnih revidiranih načel in praks v zvezi s posvojitvijo otrok pripomoglo k zmanjševanju težav, ki jih povzročajo razlike v nacionalnih zakonodajah in hkrati podprlo interese posvojenih otrok,
G. ker postaja vprašanje zapuščenih otrok v Evropi vse resnejše in pereče in je za reševanje tega izziva pomembno, da se zaščiti pravico otrok do posvojitve tudi na mednarodni ravni za preprečevanje, da bi otroci morali živeti v sirotišnicah,
H. ker obstajajo veljavne konvencije o varstvu otrok in starševskih odgovornostih, zlasti evropska konvencija o posvojitvah mladoletnih oseb iz leta 1967, katere namen je približati pravo držav članic v primerih, kjer se zaradi posvojitve otrok preseli iz ene države v drugo, in konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah iz leta 1993,
I. ker je z začetkom veljave Lizbonske pogodbe Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala zavezujoča in imajo v skladu z njenim členom 24 otroci pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti. Poleg tega člen 3 Lizbonske pogodbe določa, da je varstvo otrokovih pravic eden od ciljev Unije,
J. ker v EU kršitve otrokovih pravic, nasilje nad otroci, trgovina z njimi za namene nezakonite posvojite, prostitucije, nezakonitega dela, prisilne poroke, prosjačenja na ulici ali kateri koli drug nezakonit namen ostajajo težava,
K. ker so otrokove koristi najpomembnejše,
1. poziva k raziskavi možnosti za usklajevanje na evropski ravni politik in strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, Haaško konvencijo o meddržavnih posvojitvah in drugimi mednarodnimi standardi, za izboljšanje pomoči v obliki storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev in storitev po posvojitvi, ob upoštevanju, da vse mednarodne konvencije o varovanju otrokovih pravic priznavajo pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva;
2. meni, da je treba izpeljati posvojitev v otrokovi izvorni državi ali najti družino s pomočjo mednarodne posvojitve v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami in da se namestitev v zavod uporabi zgolj kot začasna rešitev; lahko bi se upoštevale alternative oblike družinske oskrbe, na primer rejništvo;
3. poziva države članice in Komisijo, naj v sodelovanju s Haaško konferenco, Svetom Evrope in organizacijami, ki skrbijo za otroke, razvijejo okvir za zagotavljanje preglednosti in učinkovito spremljanja razvoja zapuščenih in posvojenih otrok ter naj svoje ukrepe usklajujejo, da bi preprečevale trgovino z otroki;
4. spodbuja države članice, naj posebno pozornost namenijo otrokom s posebnimi potrebami, kot so otroci, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, in invalidni otroci;
5. priznava, da rojstni list pomaga zaščititi otroke pred kršitvami zaradi dvomov v njihovo starost ali identiteto; meni, da bi lahko zanesljiv sistem beleženja rojstev omejil nezakonite posvojitve;
6. poziva institucije EU in vse države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti nezakonitim posvojitvam;
7. poziva institucije Evropske unije, naj bodo dejavnejše v Haaški konferenci in pritiskajo nanjo, naj izboljša, poenoti in omogoča mednarodne posvojitve, obenem pa spoštuje in ščiti varovanje pravic otrok iz tretjih držav;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.