PREDLOG RESOLUCIJE o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi
17. 1. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ioannis Kasoulides, Joseph Daul, Mario Mauro, Jaime Mayor Oreja, Ernst Strasser, Tunne Kelam, Doris Pack, Mário David, Francisco José Millán Mon, Gay Mitchell, Filip Kaczmarek, Marietta Giannakou, Carlo Casini, Ria Oomen-Ruijten, Hans-Gert Pöttering, Anna Záborská, Traian Ungureanu, Cristiana Muscardini, Andrzej Grzyb, Constance Le Grip, Lena Kolarska-Bobińska, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Artur Zasada, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Sławomir Witold Nitras v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0039/2011
B7‑0056/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti tistih z dne 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti, z dne 21. januarja 2010 o napadih na krščanske skupnosti, z dne 6. maja 2010 o množičnih grozodejstvih v nigerijskem mestu Jos, z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu in z dne 25. novembra 2010 o Iraku: smrtna kazen (zlasti primer Tarika Aziza) in napadi na krščanske skupnosti;
– ob upoštevanju člena 3(5) Pogodbe o EU,
– ob upoštevanju 18. člena splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 18. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker statistični podatki o svobodi veroizpovedi za zadnja leta kažejo, da je 75 % verskega nasilja uperjenega proti kristjanom, kot navaja tudi poročilo o verski svobodi v svetu za leto 2009, ki ga je pripravila organizacija Aid to the Church in Need; ker je število napadov na krščanske skupnosti po svetu v letu 2010 naraslo, prav tako kot število sodnih postopkov in smrtnih obsodb zaradi bogokletstva, katerih žrtve so pogosto ženske,
B. ker je bilo v zadnjem napadu na koptske kristjane v egiptovskem mestu Aleksandriji ubitih 23 ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih; ker so ta napad izvedli nasilni islamski skrajneži, ki so najverjetneje povezani s teroristično mrežo Al Kajda,
C. ker je 4. januarja 2011 v Islamabadu Salmana Tazirja, guvernerja pomembne pakistanske pokrajine Pandžab, znanega po ostrih kritikah na račun islamskih skrajnežev, ubil policist,
D. ker se je 1. novembra 2010 v sirski katoliški cerkvi Naše gospe odrešenja v Bagdadu zgodil pokol, v katerem je umrlo 52 ljudi, večinoma žensk in otrok,
E. ker so takšni napadi nasilnih islamskih skrajnežev tudi napadi na trenutne režime držav, njihov namen pa je zanetiti nemire in sprožiti državljansko vojno med verskimi skupnostmi,
F. ker je dialog med skupnostmi bistven za spodbujanje miru in medsebojnega razumevanja med narodi,
G. ker je razvoj človekovih pravic, demokracije in državljanskih svoboščin skupna osnova, na kateri Evropska unija gradi svoje odnose s tretjimi državami, in ga predvideva klavzula o demokraciji v sporazumih med EU in tretjimi državami,
1. izreka sožalje sorodnikom žrtev nedavnih napadov na pripadnike verskih skupnosti v Egiptu, Pakistanu in Iraku;
2. odločno obsoja preganjanje kristjanov in nasilje nad njimi po vsem svetu;
3. je zaskrbljen zaradi bega kristjanov iz muslimanskih držav v zadnjih letih;
4. pozdravlja odziv egiptovske javnosti, ki je odločno obsodila teroristično dejanje in hitro doumela, da je bil namen napada spodkopati globoko zakoreninjene in trdne družbene vezi med kristjani in muslimani v Egiptu; pozdravlja skupne demonstracije koptskih kristjanov in muslimanov v Egiptu v protest proti napadu; pozdravlja tudi dejstvo, da so napad javno obsodili egiptovski predsednik Hosni Mubarak, jordanski kralj Abdulah II., dr. Ali Goma, egiptovski veliki mufti, in nekateri drugi muslimanski voditelji;
5. poziva oblasti v državah s skrb zbujajočim številom napadov na pripadnike nekaterih veroizpovedi, naj prevzamejo odgovornost in zagotovijo nemoteno in javno prakticiranje vseh veroizpovedi, naj si bolj prizadevajo za zanesljivo in učinkovito zaščito verskih skupnosti ter poskrbijo za osebno varnost in telesno nedotakljivost pripadnikov posameznih veroizpovedi v svojih državah, s čimer bodo izpolnile obveznosti, ki so jih sprejele na mednarodnem prizorišču;
6. izraža zaskrbljenost, ker je bil morilec guvernerja v Islamabadu eden od policistov, ki so skrbeli za njegovo varnost; poziva pakistansko vlado, naj iz pakistanskih varnostnih sil izloči islamske skrajneže in doseže, da bodo varnostne sile spoštovale ustavo in pravno državo; je prav tako zaskrbljen, ker se pakistanski zakon o bogokletstvu, ki mu je pokojni guverner Salman Tazir javno nasprotoval, še vedno uporablja za preganjanje verskih skupnosti, tudi kristjanov, med njimi na primer Asje Norin, kristjanke in matere petih otrok, ki je bila obsojena na smrt; zaskrbljen je tudi, da morilec guvernerja Salmana Tazirja med številnimi pripadniki pakistanske družbe velja za junaka;
7. obsoja nasilno dejanje turških oblasti, ki so prekinile božično mašo preostalih 300 kristjanov na zasedenem delu Cipra;
8. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj pri odnosih Evropske unije in njenem sodelovanju z zadevnimi državami posebno pozornost nameni položaju veroizpovedi, vključno s krščanskimi skupnostmi; poziva jo še, naj vprašanje verske svobode vključi v evropske zunanje politike, tako da bodo vsi sporazumi s tretjimi državami vsebovali zavezujočo klavzulo o spoštovanju svobode veroizpovedi;
9. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj nujno oblikuje strategijo EU za uresničevanje človekove pravice do svobode veroizpovedi, vključno z ukrepi proti državam, ki namerno ne naredijo ničesar za zaščito verskih skupnosti;
10. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj glede na nedavne dogodke in na dejstvo, da sta analiza in razumevanje razvoja kulturnih in verskih dogodkov v mednarodnih odnosih in sodobnih družbah vse bolj potrebna, v Evropski službi za zunanje delovanje vzpostavi stalno službo za strateške raziskave, oblikovanje politik ter usposabljanje o veri in prepričanjih;
11. poziva Svet, Komisijo in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj v letno poročilo o človekovih pravicah vključijo poglavje o svobodi veroizpovedi;
12. predlaga, da bi bila Komisija ZDA za mednarodno versko svobodo, ki spremlja varstvo svobode veroizpovedi v svetu, svetuje predsedniku in zunanjemu ministru ZDA ter pripravlja politične predloge zanju, vzor Evropski uniji;
13. podpira vse pobude za spodbujanje dialoga, svobode veroizpovedi in medsebojnega spoštovanja med skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj se zavzemajo za strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu in nasilni skrajni radikalizaciji;
14. poziva muslimanske organizacije v Evropi, naj se nedvoumno zavežejo dejavni solidarnosti s krščanskimi skupnostmi na podlagi vzajemnega spoštovanja obeh veroizpovedi;
14a. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj izpolni obveznosti glede rednega dialoga s cerkvami v skladu s členom 17(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, s čimer bo zagotovila, da bo vprašanje o preganjanju kristjanov prednostne narave in bo obravnavano na sistematični osnovi;
15. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije ter vladam in parlamentom držav članic.