PREDLOG RESOLUCIJE o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi
17. 1. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Heidi Hautala, Margrete Auken, Raül Romeva i Rueda, Nicole Kiil-Nielsen v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0039/2011
B7‑0058/2001
Resolucija Evropskega parlamenta o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih letnih poročil o stanju človekovih pravic po svetu in svojih prejšnjih resolucij o verskih manjšinah po svetu,
– ob upoštevanju člena 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,
– ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju poročil posebne poročevalke Združenih narodov za svobodno veroizpoved in prepričanje, zlasti tistih z dne 29. julija 2010 in 19. februarja 2010,
– ob upoštevanju sklepov o svobodi veroizpovedi in prepričanja, ki jih je Svet sprejel 8. decembra 2009 in v katerih je poudaril strateški pomen te svobode in boja proti verski nestrpnosti,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko po napadu na vernike v koptski cerkvi v egiptovskem mestu Aleksandriji 1. januarja 2011,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka o smrtonosni eksploziji v egiptovski cerkvi 1. januarja 2011,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je Evropska unija večkrat izrazila svojo zavezanost svobodi veroizpovedi, svobodi vesti in svobodi misli ter poudarila, da so vlade povsod po svetu dolžne zagotavljati te svoboščine,
B. ker je v členu 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah zapisano, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ker ta pravica vključuje svobodo, po kateri lahko vsakdo sam izbere ali sprejme veroizpoved ali prepričanje, svobodo, da lahko vsakdo spremeni svojo veroizpoved ali prepričanje, ter svobodo, po kateri lahko posameznik sam ali skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo veroizpoved ali prepričanje z bogoslužjem, obredi, običaji in poučevanjem,
C. ker svoboda misli, vesti in veroizpovedi velja za pripadnike vere, a tudi za ateiste, agnostike in nevernike,
D. ker so tudi druge skupine ljudi, kot so begunci, notranje razseljene osebe, prosilci za azil, priseljenci, osebe, ki jim je bila odvzeta svoboda, ter etnične, verske in jezikovne manjšine, čedalje pogosteje žrtve kršitev pravice do verske svobode ali prepričanja; v zvezi s tem opozarja na spoštovanje načela nevračanja v skladu s členom 33 Ženevske konvencije o statusu beguncev,
E. opozarja, da mednarodno pravo ni namenjeno zaščiti ver, ideologij ali abstraktnih vrednot, temveč zaščiti posameznika, samega ali v skupnosti, ki zasebno ali javno izraža svobodo misli, vesti in veroizpovedi,
F. ker so bili v napadu na koptske kristjane 1. januarja 2011 v Aleksandriji ubiti ali ranjeni nedolžni civilisti,
G. ker je bila božična maša v cerkvi Sv. Sinezija v vasi Rizokarpaso na Severnem Cipru 25. decembra 2010 nasilno prekinjena,
H. ker sta bila 22. novembra 2010 v Mosulu ubita dva iraška kristjana; ker so bili 10. novembra 2010 v Bagdadu v vrsti napadov, katerih tarče so bila območja s krščanskimi prebivalci, ubiti nedolžni civilisti; ker so se ti napadi zgodili po tem, ko so 31. oktobra 2010 islamski skrajneži zavzeli sirsko katoliško katedralo v Bagdadu in ubili več kot 50 vernikov,
I. ker sta umor guvernerja province Pandžab Salmana Tasirja 4. januarja 2011 in primer Asie Bibi v Pakistanu izzvala proteste mednarodne skupnosti,
J. ker se v Evropi, enako kot drugje po svetu, pojavljajo primeri kršitve svobode veroizpovedi in izvajajo napadi na pripadnike verskih manjšin zaradi njihovega prepričanja; v zvezi s tem poudarja polemike glede minaretov v Švici, ki se nanašajo na prepoved gradnje novih minaretov, in meni, da gre pri tem za izražanje nestrpnosti,
1. ostro obsoja tudi vse oblike diskriminacije in nestrpnosti zaradi veroizpovedi in prepričanja ter nasilje nad vsemi verskimi skupnostmi; ponovno poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica;
2. poziva vlade in zadevne organe v vseh državah, naj si še naprej prizadevajo za zaščito ranljivih verskih skupnosti, tudi krščanskih manjšin, pred nasilnimi napadi ter naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi storilce takih dejanj privedli pred sodišče;
3. opozarja vlade vseh zadevnih držav, da imajo obveznost pripadnikom verskih skupnosti zagotoviti uživanje vseh vidikov svobode veroizpovedi in preprečiti kakršno koli obliko diskriminacije zoper njih;
4. ponovno poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljno načelo in cilj Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami;
5. poziva Svet, Komisijo in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Evropske komisije, naj bodo v sporazumih s tretjimi državami, pri sodelovanju z njimi in v poročilih o človekovih pravicah še posebej pozorni na vprašanje svobode veroizpovedi in položaj verskih manjšin;
6. ponovno izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med verskimi in drugimi skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in ekstremistični radikalizaciji;
7. poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje ter imenovati člana ustreznega odbora, da bi spremljali tekoče dogodke in ukrepe, ki jih sprejmejo institucije EU in organi OZN;
8. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, parlamentu in vladi Egipta, parlamentu in vladi Iraka ter parlamentu in vladi Pakistana.