PREDLOG RESOLUCIJE o krizi z odpadki v Kampaniji
26.1.2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Bairbre de Brún, Willy Meyer, Marisa Matias, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis) v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0073/2011
B7‑0082/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o krizi z odpadki v Kampaniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Direktive 75/42/EGS o odpadkih, zlasti njenega člena 4,
– ob upoštevanju Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih, zlasti njenega člena 2,
– ob upoštevanju Direktive 99/31/ES o odlaganju odpadkov, zlasti njenega člena 11 in Priloge II,
– ob upoštevanju pregleda okvirne direktive o odpadkih (2008/98/ES), zlasti členov 17 in 18,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. novembra 2003 o okvirni direktivi o odpadkih[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 1998 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju direktiv o ravnanju z odpadki[2],
– ob upoštevanju delovnega dokumenta o misiji Odbora za peticije za ugotavljanje dejstev v Kampaniji, Italija, od 28. do 30. aprila 2010,
– ob upoštevanju zakona Italijanske republike št. 123/2008, razglašenega 14. julija 2008,
– ob upoštevanju Direktive št. 2008/99 o kazenskopravnem varstvu okolja,
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-135/05 z dne 26. aprila 2007,
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-297/08 z dne 4. marca 2010,
– ob upoštevanju členov 191 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Direktive št. 2003/35/ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem, zlasti njenega člena 2,
– ob upoštevanju Aarhuške konvencije,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker kriza z odpadki v pokrajini Kampanija predstavlja najbolj dramatično poglavje v zgodovini problematičnega ravnanja z odpadki v številnih delih Italije, tudi v Laziu, Kalabriji in na Siciliji, ker so bile v vseh teh regijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi odpadkov razglašene izredne razmere in ker so bili imenovani vladni uradniki s posebnimi pooblastili in finančnimi sredstvi,
B. ker je 5. oktobra 2010 Odbor za peticije tega parlamenta zaradi številnih peticij glede problema ravnanja z odpadki v Kampaniji skoraj soglasno sprejel delovni dokument[3] misije za ugotavljanje dejstev, ki se je od 28. do 30. aprila mudila v tej regiji,
C. ker je po poletni krizi leta 2008 in kmalu po tem, ko je Odbor za peticije sprejel poročilo o misiji, izbruhnila nova kriza in ker so bile ponovno razglašene izredne razmere; ker so posledični razglasitvi izrednih ukrepov, kot je odprtje novih odlagališč, sledili množični protesti,
D. ker je bila začetna rešitev, proizvodnja zavitih bal za odpadke in organskih odpadkov, na koncu uresničena brez ustreznega spoštovanja zakonodaje; ker se je zaradi pomanjkanja presajanja ali ločevanja odpadkov na začasnih odlagališčih po ocenah nakopičilo več kot šest milijonov zavitih bal slabše kakovosti, za katere obstaja celo sum, da vsebujejo strupene odpadke,
E. ker je prva sežigalnica v Acerri pričela delovati marca 2010, vendar je njena učinkovitost trpela zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture za ločevanje in obdelavo odpadkov; ker se zdi, da ni natančno omejeno, kateri odpadki naj se sežigajo, in ker ostaja zaskrbljenost nad usodo strupenega pepela, ki se sprošča pri sežiganju,
F. ker je bil napredek pri zmanjševanju odpadkov in recikliranju gospodinjskih odpadkov minimalen in ker se gospodinjski in drugi odpadki še vedno brez razlike odlagajo na odlagališčih, včasih pa so celo očitno pomešani z različnimi vrstami industrijskih odpadkov,
G. ker so bila mnoga odlagališča razglašena za področja strateškega pomena, zaradi česar državljani in lokalni organi, vključno s policijo, niso mogli preverjati, kaj se na njih dejansko odlaga; ker je velika večina odlagališč zasebnih, brez ustrezne licence ali dovoljenja, in brez javnega nadzora nad upravljanjem,
H. ker je glavna značilnost izredne uprave komisarjev ta, da so pooblaščeni za odstopanje od predpisov in nadzora, tudi na primer od ocene vplivov na okolje in zakonodaje o javnih naročilih, in da imajo navidez nenadzorovan dostop do javnih sredstev; ker so pooblaščeni za odločanje o lokaciji obratov, odlagališč in sežigalnic, ter sklepanje pogodb s podjetji, ne da bi morali o svojih odločitvah obveščati lokalne oblasti in prebivalce; ker se sam sistem uprave komisarjev spopada z ostrimi kritikami, ker na to temo potekajo številne sodne preiskave, in ker velik del prebivalstva ravnanje z odpadki prek komisarjev dejansko vidi kot del problema in ne del rešitve,
I. ker imajo po Aarhuški konvenciji državljani pravico do obveščenosti o razmerah na njihovem ozemlju in ker je dolžnost oblasti, da zagotovijo informacije in državljane spodbujajo, naj razvijejo odgovoren odnos in vedenje; ker morajo države članice v skladu z Direktivo 2003/35/ES javnosti zagotoviti, da lahko že od začetka in učinkovito sodelujejo pri pripravi, spremembi ali reviziji načrtov ali programov, ki jih je treba oblikovati,
J. ker so bili državljani, ki so protestirali proti razmeram ali poskušali predlagati alternativne pristope, prezrti ali javno marginalizirani; ker je bil glavni odgovor nacionalnih političnih oblasti, da na odlagališčih in sežigalnici v Acerri uvedejo strog vojaški nadzor; ker v zadnjem času med demonstracijami zaradi problematike odpadkov prihaja tudi do aretacij in ker se zdi jasno, da so odnosi med državljani in oblastmi resno načeti ter da se nezadovoljstvo ljudi sčasoma povečuje,
K. ker sta način delovanja komisarjev, ki upravljajo, kakor da gre za izredne razmere, in njihov neuspeh pri premagovanju težav, k čemur je treba dodati še odsotnost institucionalnega nadzora, prinesla nove priložnosti za organizirani kriminal, ker obstajajo jasni dokazi o dolgotrajni vpletenosti organiziranih kriminalnih združb, zlasti mafijske združbe Camorra, v donosen proces ravnanja z odpadki, vključno odlaganjem strupenih odpadkov iz industrijskih obratov v severni Italiji na stotine nezakonitih odlagališčih ali celo v morje; ker je nepredstavljivo, da pristojni organi niso seznanjeni s tako obsežnimi dejavnostmi,
L. ker je Evropska komisija leta 2007 sklenila, da bo vse dokler se ne odpravi sistem komisarjev ustavila plačilo 135 milijonov EUR iz prispevkov za projekte, povezane z odpadki, predvidenih za finančno obdobje 2006–2013, ter nadaljnjih 10,5 milijonov EUR za finančno obdobje 2000–2006,
M. ker se sedanja veriga upravljanja z odpadki še vedno močno opira na odlagališča in sežiganje odpadkov, kar je v nasprotju s smernicami nove okvirne direktive o odpadkih (2008/98/ES); ker v regiji še vedno ni ustreznega načrta za ravnanje z odpadki, ki bi bil v skladu z načeli iz zakonodaje EU o odpadkih, s hierarhijo upravljanja z odpadki, ali z varno uporabo odlagališč ali sežigalnic,
N. ker pri odločanju o lokaciji odlagališč v mestih, kot je Chiaiano, ni bilo upoštevano dejstvo, da se nevarni odpadki mešajo in/ali odlagajo skupaj z gospodinjskimi ali organskimi odpadki ter ker niso bili ustrezno upoštevani geološki in hidrološki dejavniki, je prišlo do visokega tveganja onesnaženosti površinskih ali podtalnih vodnih virov v okolici; ker je to v nasprotju s členoma 17 in 18 Okvirne direktive o odpadkih in določbami direktive o odlagališčih,
O. ker odlagališče v Cava Sari, v Terzignu, ki se nahaja na območju Vezuvskega narodnega parka, dela Nature 2000 in Unescove dediščine, predstavlja kršitev zahtev glede postopkov za prevzem odpadkov, opredeljenih v direktivi o odlagališčih,
P. ker je Sodišče v svoji sodbi z dne 26. aprila 2007 v zadevi C-135/05 izjavilo, da Italijanska republika ni izpolnila obveznosti iz prava Skupnosti, saj ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev zlasti zbiranja in predelave odpadkov brez ogrožanja zdravja ljudi ter uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju, ter ni prepovedala zapuščanja, odlaganja ali nenadzorovanega odstranjevanja odpadkov; ker je Sodišče v svoji nedavni sodbi z dne 4. marca 2010 v primeru C-297/08 izjavilo, da Italijanska republika s tem, ko ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za regijo Kampanija, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 5 Direktive 2006/12/ES,
Q. ker je ta parlament že v svoji resoluciji z dne 16. septembra 1998 o uporabi direktiv o ravnanju z odpadki zahteval sistematično uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki ne bodo spoštovale vseh določb teh direktiv, oblikovanje četrtletnih seznamov sodnih postopkov proti državam članicam, ki kršijo določbe, vključno s seznamom postopkov, o katerih je Sodišče že razsodilo, in seznamom naloženih glob, ter ker je v svoji resoluciji z dne 19. novembra 2003 o spremljanju poročila o okvirni direktivi o odpadkih zahteval temeljito in dosledno spremljanje ter usklajevanje izvajanja veljavne zakonodaje o odpadkih,
1. poziva, naj se čim prej opredeli trajnostna rešitev, ki bo izpolnjevala merila EU, zlasti glede izvajanja načrta ravnanja z odpadki, ki mora po direktivi 2008/98/ES, temeljiti na spoštovanju hierarhije verige ravnanja z odpadki;
2. opozarja, da so za zagotovitev skladnosti Kampanije z zakonodajo EU o odpadkih potrebna izjemno energična prizadevanja, da bi se zmanjšala količina odpadkov ter da bi se z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepilo preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje, ter ugotavlja, da se je zlasti v tem pretežno kmetijskem območju treba bolj osredotočiti na predelavo organskih odpadkov – element, za katerega se zdi, da je bil doslej deležen le malo pozornosti;
3. meni, da so dolgoročni izredni ukrepi italijanskih organov, vključno z imenovanjem posebnih komisarjev ali imenovanjem odlagališč odpadkov kot krajev „strateškega pomena“ pod nadzorom vojske, kontraproduktivni, in se boji, da je sedanja neurejenost ravnanja z odpadki, ki so jo povzročile javne ustanove, prek omogočila kot preprečila večjo prisotnosti organiziranih kriminalnih združb tako pri uradnem ravnanju z odpadki v regiji kot tudi pri nezakonitem odlaganju industrijskih odpadkov, ampak jo je celo povečala; zato poziva k bistveno večji preglednosti različnih pristojnih organov;
4. poudarja pomen obnove zaupanja s pomočjo strukturiranega dialoga z državljani in različnimi organi ter različnimi ravnmi oblasti; obžaluje, da so oblasti državljane, ki so miroljubno demonstrirali zoper odprtje novih odlagališč obravnavale kot kriminalce, in da so varnostne sile izvajale grobo nasilje;
5. zahteva, naj Komisija za nedoločen čas podaljša ustavitev dodeljenih sredstev EU za projekte ravnanja z odpadki v regiji, in naj ta ostanejo zamrznjena dokler vse zainteresirane strani ne sprejmejo skupnega in preverljivega načrta za ravnanje z odpadki;
6. je zaskrbljen, ker se je na odlagališčih nabralo 7 milijonov ton odpadkov v zavitih balah, zlasti na odlagališču Taverna del Ré, in poudarja, da je treba po tem, ko se ustrezno oceni njihova vsebina, te bale prednostno odstraniti in jih prenesti drugam; vztraja, da mora premestitev zavitih bal slediti ustreznemu postopku[4] in da mora biti obravnavana v okviru načrta ravnanja z odpadki, v katerem bodo jasno opredeljene lokacije za vsako odlagališče, in ki temeljijo na pravni praksi;
7. ugotavlja, da je treba nujno posvetiti pozornost odprtemu in nezakonitemu odlaganju mešanih in neznanih odpadkov v bližini Ferandelle, ter poziva k izvajanju strogega nadzora nad ravnanjem z odpadki; opozarja pristojne organe, da morajo v popolni skladnosti z direktivo IPPC[5] vzpostaviti strog nadzor nad ravnanjem s posebnimi vrstami industrijskih odpadkov ne glede na njihov izvor; poudarja tudi, da se morajo vzpostaviti posebej določena odlagališča, ki so sorazmerna z določbami direktiv EU in ki zagotavljajo razvoj ustrezne infrastrukture za industrijske, posebne in strupene odpadke; zahteva pojasnilo zaradi pomanjkanja uporabe zemljišča, načrtovanega za sprejem organskih odpadkov, in zahteva, da to odlagališče prične obratovati, če izpolnjuje merila iz direktive za ravnanje z odpadki;
8. obžaluje, da so bila v preteklosti odprta odlagališča v zavarovanih naravnih območjih Vezuvskega narodnega parka, na primer v Terzignu; odločno nasprotuje vsakršnim načrtom za razširitev teh odlagališč in meni, da je predlog za odprtje drugega odlagališča v Terzignu (Cava Vitiello) nesprejemljiv; predlaga, da Komisija prosi Sodišče za izdajo sodne prepovedi, če bodo obstoječa odlagališča na zaščitenih območjih razširjena ali če bodo odprta nova odlagališča na območjih Natura 2000;
9. poziva italijansko vlado, naj na tem področju ukrepa v skladu z zakonodajo EU, še zlasti v skladu z dvema najnovejšima sodbama Sodišča Evropske unije, ter naj odpravi vse navedene kršitve zakonodaje EU in sprejme ukrepe za zagotovitev spoštovanja pravnega reda EU na vseh ravneh;
10. poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti stori vse, da bi spremljala, ali pristojni organi v Italiji učinkovito zagotavljajo pravilno zbiranje, ločevanje in obdelavo odpadkov, na primer s sistematičnimi preverjanji, in da so regionalne oblasti predstavile verodostojen načrt;
11. meni, da bremena čiščenja lokacij v Kampaniji, ki so bile onesnažene zaradi onesnaženja z različnimi oblikami odpadkov, ne bi smeli nositi davkoplačevalci, temveč bi moral v skladu z načelom onesnaževalec plača škodo poravnati kdor je odgovoren za onesnaženje;
12. ugotavlja, da Italija do določenega roka, tj. do 26. decembra 2010, ni podala uradnega obvestila o prenosu Direktive 2008/99/ES o zaščiti okolja s kazenskim pravom, vendar pričakuje, da bo v celoti spoštovala direktivo ter da bo, če bo potrebno, tudi pravnim osebam naložila sankcije v skladu s prekrški pri ravnanju z odpadki, opredeljenimi v direktivi;
13. poziva Komisijo, naj proti Italiji brez odlašanja sproži postopke za ugotavljanje kršitev, v skladu s členom 260 PDEU, z namenom določiti kazni, s katerimi bi zagotovili, da italijanski organi spoštujejo sodbo Sodišča ter zlasti, da so obstoječa odlagališča v skladu s pravom EU; meni, da bi bilo primerno in v skladu s sodbo C-304/02 Sodišča Evropskih skupnosti, če bi Italiji naložili plačilo pavšalne kazni za dolgotrajno kršenje direktiv EU v preteklih letih, v prihodnje pa naj zaračunava dnevno kazen;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter italijanski vladi in parlamentu.
- [1] Sprejeta besedila, P5_TA(2003)0508.
- [2] UL L 313, 12.10.1998, str. 0053-0099.
- [3] PETI_DT(2010)442870.
- [4] Za najnovejše primere se zdi, da je edina praktična rešitev sežig v specializiranih sežigalnicah, medtem ko je treba obstoječa odlagališča ustrezno sanirati; ker zaostalih odpadkov, ki so „mumificirani“, ni mogoče sežigati, in ker bi jih bilo zato treba odlagati le na uradno akreditiranih odlagališčih, ki so v skladu z direktivo EU o odlagališčih.
- [5] Direktiva 2010/75/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2010 o industrijskih emisijah, UL L 1, 17. 12. 2010.