PREDLOG RESOLUCIJE o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju
9. 2. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Othmar Karas, Bendt Bendtsen v imenu skupine PPE
Edit Herczog v imenu skupine S&D
Jürgen Creutzmann v imenu skupine ALDE
Reinhard Bütikofer v imenu skupine Verts/ALE
Derk Jan Eppink v imenu skupine ECR
B7‑0096/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je 23 milijonov malih in srednjih podjetij predstavlja približno 99 % vseh podjetij v EU in ker ta podjetja zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest, bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju in povečevanju zaposlovanja,
B. ker imajo mala in srednja podjetja omejene možnosti dostopa do sredstev, kar je velika ovira pri njihovem nastajanju in rasti, in ker je sedanja finančna in gospodarska kriza ta problem še poslabšala,
C. ker evropski finančni trgi na številnih področjih malim in srednjim podjetjem trenutno ne morejo zagotoviti zadostnega financiranja zaradi različnih razlogov, čeprav so tradicionalne oblike posojil malim in srednjim podjetjem v času sedanje krize ostale dokaj stabilne; ker si je treba prizadevati za izključitev možnosti, da bi banke zaradi sedanjih reform mednarodnih bančnih predpisov in njihovega izvajanja v Evropi zmanjšale pripravljenost za financiranje malih in srednjih podjetij,
D. ker je evropski sektor malih in srednjih podjetij zelo raznovrsten in zajema ogromno število mikropodjetij, družinskih podjetij, ki uspešno delujejo v tradicionalnih sektorjih, vse več novih podjetij ter hitro rastočih visokotehnoloških in zelo inovativnih podjetij; ker imajo vsi ti različni poslovni modeli različne težave in zato potrebujejo različne dostope do financiranja; ker imajo mala in srednja podjetja visoko stopnjo finančnega vzvoda (visoko stopnjo financiranja dolgov), so mnogo ranljivejša zaradi kriz ali če kateri od bolj tveganih projektov naleti na težave,
E. ker je bančni sektor vse občutljivejši za kapital in tveganja ter zato uvaja strožje pogoje za financiranje posojil, tudi višje zahteve glede zavarovanja in višje premije za tveganja, in ker se banke vse težje odločajo za financiranje bolj tveganih poslovnih projektov, vključno z novimi podjetji, inovativnimi izdelki in celo prenosi poslovanja, s tradicionalnimi posojili,
F. ker so zelo inovativna in hitro rastoča podjetja bistvena za prihodnjo konkurenčnost evropskega gospodarstva in ustvarjanja delovnih mest, zlasti na trgih, ki vodijo tranzicijo v gospodarstvo z učinkovitejšo izrabo naravnih virov,
G. ker statistični podatki kažejo, da so v primerjavi s podobnimi podjetji v ZDA evropska mala in srednja podjetja še vedno manj pripravljena razmišljati o naložbah v lastniške instrumente,
H. ker finančne posrednike na evropski in nacionalni ravni odvračajo upravna bremena, ki so posledica tako zapletenih evropskih finančnih predpisov kakor tudi politike in operativnih smernic za evropske programe financiranja,
I. ker morajo evropske institucije zaradi načrtovanja naslednjega programskega obdobja v naslednjem večletnem finančnem okviru sedaj oceniti in pregledati obstoječe instrumente za podporo financiranju malih in srednjih podjetij,
Okrepljeno delovanje mehanizmov financiranja za mala in srednja podjetja
1. ugotavlja, da bo veliko število malih in srednjih podjetij tudi v prihodnje odvisno zlasti od kreditov in posojil, kadar bodo potrebovala zunanje financiranje; izraža zaskrbljenost, ker bančni sektor, ki je vse občutljivejši za kapital in tveganja, zahteva več zavarovanj in višje premije za tveganja, posledica obeh zahtev pa je nezadostno financiranje ter zamujene poslovne in zaposlitvene možnosti v tem izredno velikem gospodarskem sektorju; zato meni, da je dostopnost do jamstvenih shem za kredite in posojila bistvena za izkoriščanje potenciala rasti in zaposlovanja malih in srednjih podjetij; meni, da je treba obstoječe programe na nacionalni ravni in na ravni EU financirati s posojili ter pozdravlja pomembno vlogo posojil Evropske investicijske banke malim in srednjim podjetjem;
2. poudarja, da mora določitev višjih zahtev po naložbah v lastniške instrumente za banke, ki jo je predlagal baselski odbor, upoštevati interese malih in srednjih podjetij;
3. močno podpira izvajanje instrumentov garancij v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja v sedmem okvirnem programu ter v strukturnih skladih (JEREMIE), katerih namen je okrepiti posojila malim in srednjim podjetjem, ter v pobudi JASMINE za podporo mikrofinančnim institucijam; poudarja, da njihovo ustrezno izvajanje trenutno preprečujejo prezapleteni upravni postopki; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo uporaba strukturnih skladov v povezavi s finančnimi instrumenti za mala in srednja podjetja lažja, zlasti za financiranje obnovljivih skladov za jamstvene sheme, pri tem pa naj se izogiba vzpostavljanju struktur, ki bodo podvajale obstoječe sisteme, npr. na nacionalni ravni;
4. meni, da je zlasti financiranje okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost nezadostno in da je treba oceniti obseg programa; poziva Komisijo in države članice, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru zagotovijo učinkovitejše financiranje inovativnih finančnih instrumentov;
5. poziva k znatnemu povečanju financiranja inovativnih finančnih instrumentov v proračunu EU, ki bo ustrezalo finančnim potrebam malih in srednjih podjetij, ter v luči strategije Evropa 2020 in čezsektorskih vodilnih pobud spodbuja uporabo skupnih instrumentov s skupino Evropske investicijske banke, zlasti prek sistemov delitve tveganj; poziva, naj se v prihodnjih programih zagotovi prožnost, ki je potrebna, da ne pride do neustreznih enotnih rešitev za vse;
Spopad s tržnimi nepopolnostmi
6. poudarja, da je za nova in inovativna podjetja nujen boljši dostop do finančnih instrumentov, temelječih na lastniškem ali lastniškemu podobnem kapitalu, ki jih na trgu zaenkrat še ni dovolj; poziva Komisijo, naj v prihodnjih programih več pozornosti nameni dolžniško-lastniškim finančnim instrumentom ter jih podpre s sredstvi in skladi za financiranje na osnovi delitve tveganj;
7. ugotavlja, da visoko inovativna in hitro rastoča podjetja potrebujejo dostop do širšega evropskega trga tveganega kapitala in obveznic; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za odpravljanje ovir v razvoju evropskega trga tveganega kapitala in obveznic, razširi instrumente porazdelitve tveganja za naložbe v lastniški kapital, podpre združene podjetniške obveznice in spodbudi države članice k podpori dejavnosti poslovnih angelov z davčnimi spodbudami za vlagatelje;
8. ugotavlja, da na sedanjo strukturo financiranja malih in srednjih podjetij v številnih evropskih državah tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe močno vplivajo sistemi obdavčevanja in podporni sistemi, ki zelo spodbujajo financiranje dolgov, vendar pa odvračajo od naložb v lastniške instrumente; poziva Komisijo, naj sprejme pobude za boljšo ozaveščenost o problemih, ki nastanejo zaradi napačnih spodbud, ki jih ponuja regulativni okvir, in naj spodbudi države članice k izvedbi potrebnih reform;
Odstranjevanje upravnih ovir
9. izraža skrb zaradi zapletenosti finančnih predpisov EU in smernic za evropske finančne instrumente, zlasti kadar so evropska sredstva ali programi namenjeni podpori posameznih podjetij, ki jih financirajo z relativno majhnimi zneski; meni, da je poraba časa in denarja, potrebna za izpolnjevanje teh predpisov, popolnoma nesorazmerna z ugodnostmi, ki jih pridobi končni prejemnik sredstev; poziva k poenostavljenemu upravljanju, učinkovitosti uprave in poročanja ter stroškovni učinkovitosti, kadar gre za inovativne finančne instrumente; vztraja, da upravna bremena, povezana z uporabo programov in sredstev, ne smejo jemati volje bankam, posrednikom in upravičencem ali jih odvračati; poziva Komisijo, naj predlaga poenostavljene predpise in smernice z nižjimi stroški, zlasti za programe, namenjene podpori neobsežnega financiranja malih in srednjih podjetij v obliki jamstev in dolžniško-lastniških instrumentov ali lastniških instrumentov;
10. pozdravlja ustanovitev finančnega foruma za mala in srednja podjetja leta 2010, Komisijo pa poziva, naj še izboljša sodelovanje z nacionalnimi razvojnimi bankami in poslovnimi bankami, namenjeno zbiranju izkušenj, izmenjavi najboljših praks, razvijanju sinergij ter iskanju možnosti za poenostavitev in racionalizacijo finančnih programov za mala in srednja podjetja v EU;
11. opozarja, da so finančni ukrepi za podporo malim in srednjim podjetjem danes vključeni v številne programe EU, kot so okvirni program za konkurenčnost, strukturni skladi (JEREMIE), sedmi okvirni program in drugi, ter ugotavlja, da med temi programi premalo usklajevanja; poziva Komisijo naj zagotovi boljšo usklajenost med različnimi programi, da bi se zagotovila jamstva in dobra uravnoteženost med nacionalnimi shemami in shemami EU za podporo financiranja inovacij ali nudenja tveganega kapitala za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj za različne finančne instrumente EU, namenjene malim in srednjim podjetjem, oblikuje sistem "vse na enem mestu";
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.