PREDLOG RESOLUCIJE o pravni državi v Rusiji
9. 2. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Heidi Hautala, Werner Schulz, Bart Staes, Indrek Tarand v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0101/2011
B7‑0101/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o pravni državi v Rusiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Ruski federaciji, zlasti resolucij z dne 17. septembra 2009, 12. novembra 2009, 17. junija 2010 in 21. oktobra 2010,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani ter pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo, ki so se začela leta 2008,
– ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju resolucije št. 1738(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope in poročila Odbora za pravne zadeve in človekove pravice o pravnih sredstvih proti kršitvam človekovih pravic na Severnem Kavkazu z dne 22. junija 2010 in 4. junija 2010,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Rusija podpisala že leta 1973, in zlasti njegovega člena 14, v katerem je navedeno, da ima vsakdo pravico do pravičnega in javnega sojenja pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim zakonitim sodiščem,
– ob upoštevanju Konvencije za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je Rusija podpisala že leta 1998, in zlasti njenega člena 6, v katerem je navedeno, da ima vsakdo pravico do pravičnega sojenja v razumnem času pred neodvisnim in nepristranskim zakonitim sodiščem,
– ob upoštevanju ruske ustave, zlasti njenega člena 118, v katerem je navedeno, da so za sojenje v Ruski federaciji pristojna samo sodišča, in njenega člena 120, v katerem je predvideno, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zveznemu zakonu,
– ob upoštevanju sporočil za javnost, ki jih je 3. oktobra 2010 ob šesti obletnici tragedije v Beslanu podal predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek o Ani Politkovski in o krivični sodbi proti Mihailu Hodorkovskemu in Platonu Lebedjevu: o četrti obletnici umora z dne 6. oktobra 2010 in o samomorilskem bombnem napadu v Vladikavkazu na Severnem Kavkazu z dne 10. oktobra 2010,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije in visoke predstavnice EU o primeru Hodorkovski/Lebedjev z dne 30. decembra 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih prebudila dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodnih ustanov Ruske federacije; ker so posredovanje politike, odstopanje od postopkov, podkupovanje, zaprtost, nepravičnost in grožnje, usmerjene proti pričam, še vedno velike ovire za pravično sojenje v Rusiji,
B. ker so preiskave o kršitvah človekovih pravic pogosto neučinkovite, pomanjkljive in zaradi njih ni nihče kaznovan; ker je pomanjkanje preglednosti javnih aktov omogočilo vsesplošne kršitve,
C. ker nihče ni odgovarjal za smrt Ane Politkovske, Natalije Estemirove, Anastazije Barburove, Stanislava Markelova in Sergeja Magnickega in ker je bilo večkrat prijavljeno sodno ustrahovanje Mihaila Hodorkovskega, Platona Lebedjeva, Olega Orlova, Igorja Vladimiroviča Izmestjeva, Mihaila in Larise Čeprunov, Aleksanda Kalistratova, Alekseja Sokolova in Alekseja Nikiforova,
D. ker sta bila Mihail Hodorkovski in njegov poslovni partner Platon Lebedjev 30. decembra 2010 obsojena goljufije na moskovskem hamovniškem okrožnem sodišču; ker so bili tožba, sojenje in sodba mednarodno predstavljeni kot politično motivirani; ker je mednarodna skupnost ostro obsojala posredovanje politike in pritiske,
E. ker je moskovsko mestno sodišče 28. decembra 2010 obsodilo Igorja Vladimiroviča Izmestjeva na dosmrtni zapor; ker je g. Izmestijev prvi senator, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor; ker so bile zadržki glede nepravilnosti v postopku in političnega vmešavanja izražene na mednarodni ravni,
F. ker vodenje sojenj proti Mihailu Hodorkovskem in Platonu Lebedjevu ter neuspešni poskusi odpiranja preiskav smrti Sergeja Magnickega, Ane Politkovske, Natalije Estemirove in Stanislava Makrelova kvarijo podobo Rusije na tujem,
G. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji o človekovih pravicah po svetu v letu 2004 in politiki EU na tem področju z dne 21. oktobra 2010 pozval Svet EU, naj preuči uvedbo prepovedi in zamrznitve sredstev tistih ruskih uradnikov, ki so bili vpleteni v smrt Magnickega , če se preiskava o tem ne bo odprla; ker Evropski parlament v isti resoluciji menil, da je ta primer v nebo vpijoč primer resnih pomanjkljivosti v ruskem pravosodnem sistemu,
H. ker je bila splošna uporaba ruske zakonodaje o ekstremističnih dejavnostih uporabljena za napade na aktiviste za človekove pravice, politične nasprotnike in verske skupine; ker je zakonodajna terminologija nenatančna in se lahko uporablja poljubno; ker so členi 280, 281 in 282 ruskega kazenskega zakonika v tem primeru najpomembnejši; ker v postopkih v zvezi z ekstremizmom in predhodno omenjenimi členi prihaja do pomanjkljivosti in zlorab sodnih postopkov; ker je bil zvezni seznam ekstremističnih gradiv v letu 2010 posodobljen 27-krat in zdaj obsega 748 vnosov, seznam ekstremističnih organizacij, ki je bil posodobljen v letu 2010, pa zajema 18 organizacij,
I. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice Rusko federacijo obsodilo resnih kršitev človekovih pravic na Severnem Kavkazu v več kot 150 sodbah; ker je izvrševanje sodb še naprej daleč pod standardi; ker je odgovornost za neuspeh pri izvrševanju sodb še vedno večinoma na sodnih ustanovah in organih,
J. ker sodne ustanove in organi pregona niso uspeli ustaviti splošne nekaznovanosti v zvezi s kršitvami človekovih pravic na Severnem Kavkazu; ker niso zagotovljena pravna sredstva za resne kršitve človekovih pravic, napade, umore, prisilna izginotja in primere slabega ravnanja in nedovoljenega zadrževanja v nekaterih območjih Severnega Kavkaza; ker normalizacija razmer na Severnem Kavkazu ne bo mogoča brez zagotovitve, da bodo kršitve človekovih pravic kaznovane in da bo uveljavljena pravna država,
K. ker so neodvisni novinarji, aktivisti civilne družbe, odvetniki in zagovorniki človekovih pravic v regiji pogosto žrtve groženj, nasilnih dejanj, nadlegovanja in ustrahovanja ter ker predstavniki organov pregona pogosto omejujejo ali ovirajo njihove dejavnosti,
L. ker je ruski predsednik Medvedjev večkrat zajamčil, da bo uvedel pravno državo, in zagotavljal, da je njegova naloga, da ustvari popolnoma neodvisna moderna sodišča, ki bodo v skladu z gospodarsko razvitostjo države,
M. ker partnerstvo med EU in Rusijo za modernizacijo, sklenjeno na vrhunskem srečanju med EU in Rusijo 7. decembra 2010, v svojem delovnem načrtu predvideva konkretne predloge in projekte za sodelovanje in pomoč na področju človekovih pravic in pravne države,
N. ker bi EU lahko razvila pristno partnerstvo z Rusijo na področju trgovine, varnosti in sodstva samo, če bo zagotovljeno spoštovanje zakonov in neodvisnost ter učinkovitost sodišč,
O. ker države članice EU niso uspele oblikovati enotne politike na področju človekovih pravic do Rusije; ker je položaj EU pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic v Rusiji šibkejši zaradi nedoslednosti in neusklajenosti politik držav članic na področju človekovih pravic,
1. meni, da je nesamostojnost sodnih ustanov bistvena za nekaznovanje v Rusiji in izraža zaskrbljenost ob poročilih o politično vodenih sodnih postopkih, nepravičnih postopkih in neuspešnosti preiskav resnih kriminalnih dejanj, kot so umori, nadlegovanje in drugo nasilje;
2. poziva rusko sodstvo in organe pregona, naj učinkovito, nepristransko in neodvisno izvajajo svoje dolžnosti, da bi privedli storilce pred sodišča; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo pri pregonu vseh obtožencev v sodnem sistemu države spoštovali ustrezni postopki; poziva Rusijo, naj natančno pregleda domačo zakonodajo in pravilnike za sodno prakso;
3. poziva ruske sodne organe, naj obsodijo odgovorne za nadlegovanje in ustrahovanje novinarjev, pravnikov in aktivistov za človekove pravice, ter naj od organov zahtevajo odgovornost za neuspehe pri varovanju in zagotavljanju telesne celovitosti v skladu z ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi instrumenti za človekove pravice;
4. nasprotuje obsodbi Mihaila Hordorkovskega in njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedjeva za goljufijo na moskovskem hamovniškem okrožnem sodišču z dne 30. decembra, ker je bila politično motivirana; ostro obsoja politično vmešavanje v sojenje; obžaluje, da je prišlo do napak v sodnih postopkih in obsoja prijavljene pritiske in grožnje, ki so bile izvajani na pričah tožilstva;
5. meni, da je zanemarjanje pravne države, ki se je pokazala pri drugi obsodbi g. Hodorkovskega in g. Lebedjeva, že od leta 2005 hud udarec zanjo in da so zato izjave in načrt modernizacije predsednika Rusije Dimitrija Medvedjeva brezpredmetni;
6. je seznanjen z odločitvijo predsednika Medvedjeva, da v okviru predsedniškega sveta o človekovih pravicah zaprosi strokovnjake s področja prava, naj preučijo primera Hodorkovskega in Lebedjeva ter Sergeja Magnickega;
7. izraža zaskrbljenost zaradi nepravilnosti v postopku in političnega vmešavanja, do katerih je prišlo v primeru Igorja Vladimiroviča Izmestjeva, in poziva varuha človekovih pravic Ruske federacije, naj ponovno odpre dokumentacijo in začne revizijo tožbe, sojenja in obsodbe;
8. poziva varuha človekovih pravic Ruske federacije, naj naroči revizijo obtožb in postopkov, ki potekajo na okrožnem sodišču št. 363 v moskovskem hamovniškem okrožju proti predsedniku centra za človekove pravice Memorial Olegu Orlovu, dobitniku nagrade Saharova za leto 2009, ki jo Evropski parlament dodeli za svobodo mišljenja, ki je bil obtožen obrekovanja čečenskega predsednika Ramzana Kadirova po tem, ko je izjavil, da meni, da je Kadirov odgovoren za ugrabitev in umor vodje Memoriala v Čečeniji Natalije Estemirove 15. julija 2009 v Groznem; opozarja, da ni bila opravljena učinkovita preiskava o omenjenem umoru; ker Olegu Orlovu grozi triletni zapor;
9. opominja na svoj poziv Svetu, naj glede na to, da ruske oblasti niso dale nobenega pozitivnega znamenja, da nameravajo sodelovati in raziskati primer Sergeja Magnickega, vztraja, naj ruski organi privedejo odgovorne pred sodišče, in razmisli o tem, ali naj se ruskim uradnikom, vpletenim v ta primer, prepove vstop v EU, organe pregona EU pa poziva, naj sodelujejo pri zamrznitvi bančnih računov in drugega premoženja teh ruskih uradnikov v vseh državah članicah EU;
10. obsoja sodno nadlegovanje zakonitih demonstrantov v okviru tako imenovane Strategije 31, pri kateri gre za zborovanje v podporo členu 31 ruske ustave, ki zagotavlja svobodo zbiranja v Rusiji; obtožuje vse obsodbe demonstrantov, zlasti 15-dnevno kazen, ki je bila izrečena nekdanjemu podpredsedniku vlade Borisu Nemcovu, ker se je decembra udeležil demonstracije v okviru Strategije 31 v Moskvi;
11. poziva Svet, naj v celoti izvaja omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju z dne 21. oktobra 2010; poziva Svet, naj Parlamentu nemudoma predstavi načrt dejavnosti za izvajanje odstavka 120 tega poročila in mu redno poroča o napredku pri tem izvajanju;
12. obsoja razširjeno prakso sodnih ustanov, ki uporabljajo in zlorabljajo nedorečeno rusko zakonodajo o boju proti ekstremističnim dejavnostim, zlasti člen 280 (javni pozivi po nasilni spremembi ustavnega sistema Ruske federacije), člen 281 (sabotiranje), in člen 282 (podpihovanje nacionalnega, rasnega in verskega sovraštva) ruskega kazenskega zakonika;
13. obsoja 12 kazenskih postopkov, ki potekajo proti Jehovovim pričam; zlasti obsoja primer proti Aleksandru Kalistratovu, predsedniku lokalne verske organizacije v Gornjem Altajsku, ki je delil versko literaturo, in je bil obtožen na temelju člena 282(1) ruskega kazenskega zakonika, ki vključuje podpihovanje sovraštva, sovražnosti ali klevetanja ter skrunjenje človeškega dostojanstva; obsoja tudi podobne obsodbe, izrečene proti Mihailu in Larisi Čeprunov;
14. poziva varuha človekovih pravic iz Ingušetije, naj učinkovito preuči izginotje Zaline Idrisovne Elhorojeve in Izraila Toršhojeva, do katerih je prišlo v preteklih mesecih, pa tudi mučenje in nezakonito pridržanje Adama Hamhojeva v Ingušetiji;
15. poziva Rusijo, naj pred sodišče privede odgovorne za prisilna izginotja ali izvensodne umore, ki so se zgodili v Sankt Petersburgu, Alija Džanijeva, Jusupa Dobrijeva, Junusa Dobrijeva in Magomeda Adžijeva, ki jih pogrešajo že od 28. decembra 2009, ter Zelimhana Ahmetoviča Čibijeva, Magomeda Hajbulajeviča Izrapilova, Džamala Zijanidoviča Magovedova, Akila Džavathanoviča Abdulajeva in Dovarja Nazimoviča Asadova, ki jih pogrešajo že od noči s 24. na 25. september; prav tako poziva Rusijo, naj pred sodišče privede odgovorne za javne grožnje, izrečene ingušetskemu aktivistu za človekove pravice Magomedu Mucolgovu in za resne napade na dagestansko aktivistko za človekove pravice Sapijat Magomedovo;
16. poziva Rusijo, naj privede pred sodišče odgovorne za nezakonito pridržanje in mučenje Islama Umarpaševa, 24-letnega Čečenca, ki je bil v nezakonitem priporu od 11. decembra 2009 do 2. aprila 2010;
17. poudarja, da je treba izvesti celostno preiskavo in poizvedovanje, da bi se določila odgovornost za zasedbo v Beslanu od 1. do 3. septembra 2004; vztraja, da je treba povrniti pravice žrtvam in njihovim družinam ter jim ponuditi ustrezno povračilo;
18. poziva ruske oblasti in sodne organe, naj v celoti izvajajo vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in naj ščitijo tožeče pred nadlegovanjem in grožnjami; poudarja, da je treba izvesti neodvisno in natančno preiskavo v primerih, za katere Evropsko sodišče za človekove pravice meni, da so bile predhodne preiskave izvedene neustrezno; odločno podpira priporočila iz poročila Dicka Martyja o pravnih sredstvih proti kršitvam človekovih pravic na Severnem Kavkazu z dne4. junija 2010;
19. obžaluje odločitev ruskih oblasti, da poročevalcu Guardiana Luku Hardingu zavrnejo vstop v državo ob njegovi vrnitvi v Moskvo 5. februarja po obisku v Združenem kraljestvu, in da ga pošljejo nazaj z letom v London čeprav je zaprosil za akreditacijo in za vizo;
20. poziva Rusijo, naj ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in konvencijo OZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem ter poudarja, da je okrepitev splošne jurisdikcije pomembna za zagotovitev, da bodo storilci odgovarjali za hude kršitve zakonodaje na področju človekovih pravic;
21. ponovno poziva k okrepitvi posvetovanja na področju človekovih pravic, da bi bilo učinkovitejše in usmerjeno v rezultate, pri tem pa naj bi sodelovalo rusko ministrstvo za pravosodje in ministrstvi za zunanje zadeve v Bruslju in Moskvi, na vseh ravneh pa naj bi bil udeležen tudi Evropski parlament;
22. meni, da delovni načrt partnerstva za modernizacijo zajema pozitivne korake na področju pravne države, kot je vzpostavitev sistema za pritožbe za primere s kazenskega in civilnega sodišča, poudarja, da je treba nadalje razviti in izpopolniti delovni načrt na področju človekovih pravic, pravne države in boja proti korupciji;
23. poudarja, da mora biti pravna država v srži novega celostnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo, zlasti kar zadeva vključevanje operativne klavzule o človekovih pravicah;
24. poziva države članice EU, naj do Rusije pripravijo usklajeno in dosledno politiko o človekovih pravicah, ki bo temeljila na spoštovanju pravne države, demokracije in človekovih pravic;
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter vladi in parlamentu Ruske federacije.