PREDLOG RESOLUCIJE o rastočih cenah hrane
9. 2. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
George Lyon, Britta Reimers v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0114/2011
B7‑0116/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o rastočih cenah hrane
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 33 Pogodbe o ES,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o rasti cen živil in krme[1] ter svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o rasti cen živil v EU in državah v razvoju,[2]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o vrhunskem srečanju Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo ter o zanesljivosti preskrbe s hrano,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o pospeševanju afriškega kmetijstva – predlog za razvoj kmetijstva in varnost preskrbe s hrano v Afriki,[3]
– ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju (KOM(2008)0450),
– ob upoštevanju svoje resolucije o poročilu McGuinnessove z naslovom „Skupna kmetijska politika in zanesljiva preskrba s hrano na svetovni ravni“ (2008/2153(INI)),
– ob upoštevanju svoje resolucije o priznavanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru zanesljive preskrbe s hrano (poročilo Sarbujeve),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta o politikah z naslovom „Skok cen blaga v obdobju 2006–2008 v pravi luči“ (Placing the 2006/08 Commodity Price Boom into Perspective) avtorjev Johna Baffesa in Tassosa Haniotisa iz skupine za razvojne možnosti Svetovne banke, objavljenega julija 2010,
– ob upoštevanju analize Evropske komisije z naslovom „Obeti za kmetijske trge in dohodke v EU v obdobju 2010–2020“ iz decembra 2010,
– ob upoštevanju sklepov in izjave s svetovnega vrha o prehrani iz leta 1996 in svetovnega vrha o zanesljivi preskrbi s hrano, ki je potekal v Rimu od 16. do 18. novembra 2009,
– ob upoštevanju sklepov s tretjega srečanja ministrov za kmetijstvo v Berlinu leta 2011,
– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o reševanju izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin z dne 2. februarja 2011 (KOM(2011)25),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je januarja 2011 indeks cen živil Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) presegel najvišjo vrednost iz leta 2008 in z 231 točkami v povprečju dosegel rekordno raven po letu 1990, ko ga je FAO začela izračunavati, razlog za to pa so zlasti naraščajoče cene sladkorja, olja, masti in žit,
B. ker je mednarodni indeks cen žit v povprečju znašal 245 točk, kar je 3 % več kot decembra 2010, vendar še vedno manj kot aprila 2008; ker so razlog za to nenehno rastoče cene pšenice in koruze, medtem ko so cene riža januarja 2011 padle,
C. ker so nominalne cene energije in kovin med letoma 2003 in 2008 zrasle za 230 odstotkov, cene živil in plemenitih kovin so se podvojile, cene gnojil pa so se povečale za štirikrat,
D. ker je zanesljivost preskrbe z živili osrednje vprašanje za Evropo, ki zahteva doslednost in usklajenost med različnimi sektorskimi politikami na ravni EU in onkraj nje, kot so skupna kmetijska politika, energetska politika, raziskovalni programi, razvojne in trgovinske politike ter finančna regulacija;
E. ker je zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano za evropske državljane in kakovostnih živil z veliko hranilno vrednostjo po razumnih cenah za potrošnike eden od osrednjih ciljev skupne kmetijske politike,
F. ker je nedavna nestanovitnost cen živil in blaga povzročila velike dvome glede delovanja evropske in svetovne preskrbe s hrano in ker je najbolj ogrožene države in skupine prebivalstva dvig cen hrane najbolj prizadel,
G. ker je dohodek v kmetijstvu EU za 50 % nižji kot povprečni dohodek v EU; ker so se razmere dodatno poslabšale zaradi trenutnih ekonomskih pretresov,
H. ker je v letih 2007 in 2008 v 22 državah prišlo do nemirov zaradi hitrega naraščanja cen hrane,
I. ker je Evropska unija vodilna svetovna darovalka razvojne in človekoljubne pomoči, vendar se je na svetovni ravni delež uradne razvojne pomoči, namenjen kmetijstvu, od 80. let 20. stoletja stalno zmanjševal, ker se bo zaradi naraščanja števila prebivalstva in vse večje potrebe po izkoriščanju naravnih virov svetovno povpraševanje po hrani do leta 2050 predvidoma povečalo in ker se bo zato morala povečati tudi svetovna proizvodnja hrane,
J. ker bo izboljšanje kmetijske proizvodnje v državah v razvoju povečalo prilagodljivost in odpornost na motnje v preskrbi s hrano,
K. ker je EU na nedavni seji odbora FAO za prehransko varnost v svetu poudarila problem izjemnega nihanja cen in je bila nova strokovna skupina na visoki ravni pozvana, naj poroča o razlogih za nihanje cen in o ukrepih v zvezi z njimi,
L. ker EU nima orodij za napoved razvoja cen na svetovnem trgu in je preveč odvisna od napovedi tretjih držav, kot so ZDA,
M. ker utegnejo postati nihanja cen blaga izrazitejši in reden pojav na svetovnem trgu; ker visoke cene hrane ne pomenijo samodejno višjih dohodkov za kmete, predvsem zaradi hitre rasti stroškov kmetijske pridelave ter čedalje večje razlike med cenami proizvajalcev in potrošniškimi cenami,
N. ker podatki Evropske komisije o delovanju verige preskrbe s hrano kažejo, da je treba poskrbeti za boljšo preglednost in informiranost o proizvodnji in dogajanju na trgu,
1. je seznanjen, da naj bi bile cene kmetijskih proizvodov v bližnji prihodnosti po pričakovanjih višje od povprečja v preteklosti, potem ko so dolgo časa padale;
2. meni, da je treba pri analiziranju kratkoročnih nihanj in dolgoročnih trendov cen hrane upoštevati številne dejavnike, kot so učinki prve generacije biogoriv, cene energije, gibanje svetovnega povpraševanja, vse manjša rast donosov v kmetijski proizvodnji, izjemne vremenske razmere in podnebne spremembe;
3. zahteva, da se posebna pozornost nameni negotovosti glede vse tesnejših povezav med gibanjem cen energije in drugih proizvodov, zlasti živil;
4. ugotavlja, da primanjkuje dokazov, ki bi potrjevali jasno povezavo med špekulacijami in izjemno nestanovitnostjo svetovnih cen živil, še manj pa povezavo z dolgoročnimi gibanji cen živil;
5. poziva Komisijo, naj poglobi analizo o vzrokih tržnih nihanj ter si prizadeva bolje pojasniti povezave med špekulacijami in trgi kmetijskih proizvodov, pa tudi trgi energije in cenami živil; poudarja, da je treba te ukrepe sprejeti v okviru prizadevanj za regulacijo finančnih trgov na svetovni in evropski ravni;
6. meni, da bi poglobljena analiza prispevala k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kratko- in dolgoročno gibanje cen živilskih proizvodov, s tem pa omogočila ustreznejšo izbiro političnih ukrepov za blaženje posledic nihanja cen;
7. je seznanjen s pobudo francoskega predsedstva, da se vprašanje nestanovitnosti cen in špekulacije na kmetijskih trgih ter njune morebitne povezave z zanesljivostjo preskrbe s hrano po svetu vključi v program skupine G20;
8. pozdravlja skupno sporočilo s tretjega vrha kmetijskih ministrov v Berlinu 22. januarja 2011, ki ga je podpisalo 48 držav in ki poziva predvsem k večji sposobnosti kmetijskih trgov za ustrezno delovanje in priznanju vloge trgovine pri ustvarjanju ravnovesja med različnimi akterji na kmetijskih trgih;
9. poziva k večji preglednosti, boljši kakovosti in pravočasnosti podatkov o rezervah in zalogah živil ter informacij o cenah na mednarodni ravni, kot je Komisija nedavno zahtevala v sporočilu o reševanju izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin;
10. poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa proti pretiranim špekulacijam na trgih osnovnih proizvodov; poudarja, da je treba te ukrepe sprejeti v okviru prizadevanj za regulacijo finančnih trgov na svetovni in evropski ravni;
11. poziva, da se rešitve za pretirano nestanovitnost cen uskladijo na mednarodni ravni; zahteva, da se je treba proti zlorabam in manipulacijam s cenami kmetijskih proizvodov boriti na mednarodni ravni, saj utegnejo ogroziti zanesljivo preskrbo s hrano v svetu;
12. znova opozarja, da visoke cene osnovnih živilskih proizvodov ogrožajo svetovno preskrbo s hrano in prebivalstvo držav v razvoju, kar so nedavno potrdili nemiri v severni Afriki zaradi visokih cen živil;
13. vztraja, da mora mednarodna skupnost oblikovati dolgoročni pristop in graditi na izkušnjah iz krize zaradi pomanjkanja hrane v obdobju 2007–2008, kot je pozvala FAO konec januarja 2011, da se bi izognili nezadostni usklajenosti in prenagljenemu sprejemanju političnih odločitev, ki bi lahko krizo še zaostrile;
14. vseeno ugotavlja, da se trenutne razmere, ki jih zaznamujejo visoke cene živil, razlikujejo od tistih v letu 2008 v tem, da težave s preskrbo niso tako hude in da niso nujno nastale zaradi istih dejavnikov;
15. poziva nacionalne vlade, naj v skladu s priporočili FAO ne sprejemajo ukrepov za omejevanje izvoza, saj bodo s tem povzročile še večjo negotovost na svetovnih trgih in zmotile njihovo delovanje, zaradi česar se utegnejo cene na svetovni ravni še povečati;
16. potrjuje zaveze EU, da bo do leta 2013 postopoma odpravila izvozna nadomestila, če bodo v zameno partnerice v STO hkrati opustile podobne ukrepe in ukrepe, ki imajo enak učinek;
17. v zvezi s tem opominja, da je treba na usklajen način in na mednarodni ravni sprejeti mehanizme za obvladovanje tveganj in varovala, da se prepreči nadaljnje motnje na trgih;
18. pozdravlja orodje EU za spremljanje cen živil, ki ga je uvedel Eurostat, in ustanovitev foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano;
19. meni, da so primarni proizvajalci stisnjeni med kladivom visokih stroškov pridelave in nakovalom nizkih odkupnih cen zaradi vplivnega položaja predelovalcev, trgovcev in dobaviteljev potrebščin v verigi preskrbe s hrano ter da zaradi tega ne morejo v celoti izkoristiti višjih cen svojih proizvodov;
20. poziva Komisijo, naj glede na okrepljeno povezovanje zagotovi, da bo v sektorju kmetijskih potrebščin, vključno z gnojili, deloval prosti trg, saj so energija in gnojila osnovne potrebščine za pridelavo proizvodov, ki bistveno prispevajo k preskrbi s hrano;
21. je prepričan, da je treba zagotoviti prosto in pošteno trgovino; poziva k sklepanju uravnoteženih trgovinskih sporazumov, saj so bistvena prvina svetovnega odziva za zagotavljanje varne preskrbe s hrano;
22. znova izraža podporo sporazumu, ki naj bi bil sklenjen na ravni STO in naj bi omogočil pravočasen, uspešen in uravnotežen zaključek kroga iz Dohe;
23. poziva Komisijo, naj zagotovi, da njeni ukrepi na področju trgovine in kmetijstva ne bodo v medsebojnem nasprotju, ter naj prizna, da je potreben sklop uravnoteženih ciljev, ki bodo trgovini zagotovili napredek, evropski kmetijski panogi pa trajnostno prihodnost;
24. poziva Komisijo, naj v celoti zaščiti interese evropskih proizvajalcev v dvostranskih trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in drugimi tretjimi državami, tako da s popuščanjem ne bo ogrozila pridelave živil v EU;
25. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.