Predlog resolucije - B7-0126/2011Predlog resolucije
B7-0126/2011

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu

10. 2. 2011

za zaključek razprave o izjavi podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Marielle De Sarnez, Marietje Schaake, Luigi de Magistris, Kristiina Ojuland, Louis Michel, Graham Watson, Ramon Tremosa i Balcells, Edward McMillan-Scott, Niccolò Rinaldi, Jelko Kacin

  v imenu skupine ALDE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0120/2011

Postopek : 2011/2555(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0126/2011
Predložena besedila :
B7-0126/2011
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0126/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Egiptu

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 17. januarja 2008,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004, posodobljenih leta 2008,

–   ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004, zlasti poročil Komisije o napredku na področju njenega izvajanja,

–   ob upoštevanju Evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Egiptom, ki je začel veljati junija 2004,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike za EU in Egipt, odobrenega marca 2007,

–   ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 11. marca 2003 z naslovom Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami[1], z dne 12. maja 2004 z naslovom Evropska sosedska politika – strateški dokument[2], z dne 4. decembra 2006 z naslovom Krepitev Evropske sosedske politike[3], z dne 5. decembra 2007 z naslovom Močna evropska sosedska politika[4] in z dne 12. maja 2010 z naslovom Pregled evropske sosedske politike[5],

–   ob upoštevanju skupne odločitve, sprejete aprila 2009, za prizadevanje za okrepitev odnosov med EU in Egiptom, kot je leta 2008 predlagal Egipt,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Egiptu z dne 31. januarja 2011,

–   ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o razmerah v Egiptu z dne 3. in 4. februarja 2011,

–   ob upoštevanju izjave skupine neodvisnih strokovnjakov Združenih narodov za človekove pravice z dne 3. februarja 2011,

–   ob upoštevanju izjave predsednika Van Rompuyja o Egiptu in tamkajšnji regiji z dne 4. februarja 2011,

–   ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay o trenutnih razmerah v severni Afriki z dne 4. februarja 2011,

–   ob upoštevanju priporočil, ki jih je Egipt sprejel v okviru splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice leta 2010,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki, z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike, z dne 19. februarja 2009 o barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje, z dne 20. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje, z dne 6. julija 2006 o evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva in z dne 19. februarja o pregledu evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker so mirne demonstracije v Egiptu in drugih arabskih državah s pozivi k političnim, gospodarskim in družbenim spremembam izrazile močno zahtevo ljudstva po pravi demokraciji in koncu avtoritarnega režima; ker zdajšnji protesti in dogodki, ki so se začeli v Tuniziji, nedvomno kažejo na željo teh ljudi po spremembi in demokratičnih reformah,

B.  ker demonstracije razkrivajo, da Egipčani stremijo po demokratični ureditvi, ki temelji na načelih pravne države,

C. ker so se množične demonstracije v Egiptu, ki so se začele 25. januarja, zaradi nesorazmerne uporabe sile vladnih varnostnih služb končale z več sto smrtnih žrtev ter velikim številom ranjenih; ker je bilo aretiranih več sto oseb, vključno z zagovorniki človekovih pravic in novinarji; ker na trgih glavnih egiptovskih mest še vedno potekajo zelo razširjeni protesti; ker se stopnjuje resnost demonstracij,

D.  ker so sprva mirni protesti postali čedalje bolj nasilni zaradi napadov na demonstrante, ki jih izvajajo oboroženi posamezniki, provladne milice in policija z uporabo solzivca, gumijastih nabojev in vodnih topov;

E.  ker je vlada nezaslišano ravnala, ko je onemogočila dostop do interneta, da bi zatrla demonstracije in omejila svobodo izražanja Egipčanov; ker so evropska podjetja mobilne telefonije sodelovala z vlado in onemogočila delovanje omrežja mobilne telefonije; ker je bilo prepovedano oddajanje informativnega kanala Al-Jazeera, njegovo delovanje v državi pa ustavljeno, da bi preprečili množično zbiranje egiptovskega ljudstva in ga utišali,

F.  ker se od 3. februarja 2011 povečuje število napadov in aretacij egiptovskih in mednarodnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, s katerimi poskušajo zajeziti neodvisno poročanje o protestu, ki se nadaljuje, in vzpostaviti okolje, v katerem lahko pride do nedokumentiranih kršitev človekovih pravic daleč od oči egiptovskih in mednarodnih medijev; ker je Ahmed Mohamed Mahmud d’Al-Ahrama že bil smrtna žrtev tovrstnih nasilnih dejanj na trgu Tahrir v Kairu;

G. ker je 29. januarja predsednik Mubarak vodjo egiptovske obveščevalne službe Omara Sulejmana imenoval za novega podpredsednika; ker se je podpredsednik sestal s skoraj vsemi egiptovskimi političnimi strankami, vendar so te zavrnile vladno ponudbo, da se vključijo v politične reforme, saj so menile, da ne zadostujejo,

H.  ker je bilo evro-sredozemsko partnerstvo osredotočeno predvsem na gospodarske reforme in zato ni moglo izboljšati varstva človekovih pravic ter izpeljati potrebnih političnih in institucionalnih reform; ker se je Unija za Sredozemlje, ki naj bi okrepila politiko EU v regiji, izkazala za neučinkovito pri premagovanju vse večjega nezaupanja in pri zadovoljevanju osnovnih potreb prizadetih ljudi,

I.   ker EU ne bi smela sklepati partnerstva z avtoritarnimi režimi in njihovimi voditelji ter zanemarjati dialoga s civilno družbo in demokratičnimi silami na južni obali Sredozemskega morja,

J.   ker sta uveljavljanje in spoštovanje demokracije, človekovih pravic in državljanskih svoboščin temeljni načeli in cilja EU in morata predstavljati skupne vrednote na evro-sredozemskem območju,

K.  ker je Evropski parlament že velikokrat pozval k odpravi izrednih razmer, in sicer zaradi krepitve demokracije ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu,

L.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 31. januarja 2011 ponovno izrazil podporo demokratičnemu, pluralnemu in stabilnemu Egiptu kot ključnemu partnerju EU, ki se zaveda svoje pomembne vloge v regiji, in potrdil svojo zavezo, da bo v partnerstvu spremljal egiptovski proces preobrazbe z uporabo, posodobitvijo in prilagoditvijo obstoječih instrumentov v podporo političnim, gospodarskim in socialnim reformam,

M. ker so sedanje razmere v arabskem svetu zgodovinski dogodek in pomenijo priložnost za okrepitev vezi med obalama Sredozemskega morja,

1.  močno podpira legitimna demokratična prizadevanja, ki jih izražajo ljudje v Egiptu in drugih arabskih državah, izraža solidarnost z mirnimi demonstranti ter najostreje obsoja nasilje in vse, ki ga uporabljajo in k njemu spodbujajo ter poskušajo destabilizirati razmere; čestita mladim za njihov pogum in odločnost, zlasti mladim ženskam v Egiptu;

2.  obžaluje veliko število izgubljenih življenj in ranjenih med demonstracijami ter družinam žrtev izraža sožalje in sočutje;

3.  poziva egiptovske oblasti, naj omogočijo uveljavljanje pravice do mirnih demonstracij in zagotovijo, da se bodo organi pregona vzdržali uporabe nepotrebne pretirane sile proti demonstrantom; opozarja egiptovske oblasti in varnostne sile, da so dolžne zagotavljati varnost vseh državljanov;

4.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, mirnih demonstrantov, skupaj z egiptovskimi in mednarodnimi zagovorniki človekovih pravic, novinarji in pravniki, ki so priprti, s čimer Egipt krši svoje mednarodne obveznosti in kar je v očitnem nasprotju z zavezami egiptovskega podpredsednika Omarja Sulejmana; v zvezi s tem poziva egiptovske oblasti, naj takoj razkrijejo, kje so priprti, in jim zagotovijo zaščito pred vsemi oblikami mučenja ali drugega slabega ravnanja;

5.  poziva egiptovske oblasti, naj v celoti ponovno vzpostavijo internet in se vzdržijo ponovne prekinitve dostopa do interneta in cenzuriranja komunikacijskih omrežij, vključno z internetnimi in mobilnimi storitvami, da se zagotovi, da bo mogoče slišati glas egiptovskega ljudstva, ter ostro obsoja vsakršno ustrahovanje in nadlegovanje novinarjev ter nasilje nad njimi; v zvezi s tem poziva visoko predstavnico, naj egiptovskega veleposlanika v EU ter veleposlanike v vseh drugih državah EU pozove, da zagotovijo varnost novinarjev;

6.  poziva Egipt, naj izvaja priporočila, ki jih je sprejel v okviru splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) leta 2010, zlasti priporočilo, ki ga je sprejel za učinkovito zagotavljanje svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja in pravice do udeležbe v javnem življenju in politiki v skladu z obveznostmi iz Konvencije o državljanskih in političnih pravicah;

7.  močno obsoja množične in hude kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile po 25. januarju; poziva Svet Združenih narodov za človekove pravice, naj skliče posebno sejo o razmerah v Egiptu;

8.  poziva k ustanovitvi neodvisnega preiskovalnega odbora za preiskavo zlorab varnostnih sil in pretirane uporabe sile ter za pregon odgovornih za ta dejanja na pravičnem in poštenem sojenju; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo v zvezi s tem mehanizmi Združenih narodov za človekove pravice;

9.  poziva k pospešeni politični zamenjavi, ki bo vključevala vse demokratične politične sile in civilno družbo, da se v Egiptu omogočijo revizija ustave in volilnega prava ter svobodne in poštene volitve ter vzpostavi prava demokracija; meni, da bo napovedana upokojitev predsednika Hosnija Mubaraka pripomogla k tej politični menjavi;

10. poudarja, da sprememba v Egiptu zahteva takojšnjo vzpostavitev resnega in odprtega dialoga, v katerem bodo sodelovale vse politične sile, ki spoštujejo demokratična merila, kot tudi civilna družba in različne verske skupnosti, v tem dialogu pa se je treba dogovoriti o nujnih, konkretnih in odločilnih ukrepih za uresničitev bistvenih demokratičnih reform; opozarja, da morajo vse egiptovske politične sile sprejeti načela, kot sta načeli enakosti moških in žensk ter sekularnosti;

11. poudarja, da je pogoj za vzpostavitev pravne države v Egiptu med drugim sprememba ustave, kar je edini način, da se zagotovita bolj uravnotežena delitev pristojnosti in demokracija; je seznanjen s predsedniškim odlokom za ustanovitev komisije, ki bo sestavila predloge sprememb za člena 67 in 77 ustave, da se spremenijo pogoji za nastop predsedniškega položaja in za omejitev samega mandata;

12. spodbuja Evropsko komisijo, naj začne priprave za posredovanje, če bo v Egiptu prišlo do humanitarne katastrofe, da bo mogoče hitro zagotoviti humanitarno pomoč;

13. poziva k obsežni in učinkoviti podpori in svetovanju EU za demokratično preobrazbo, pa tudi gospodarski in socialni razvoj Egipta in drugih zadevnih južnih sosed, in sicer z uporabo, revizijo in prilagoditvijo obstoječih instrumentov EU v podporo političnim, gospodarskim in socialnim reformam, zlasti evropske sosedske politike;

14. ponovno poudarja, da popolnoma podpira pravice opozicijskih voditeljev, kot sta Ajman Nour stranke El Ghad in Osama Al-Ghazali Harb Stranke demokratične fronte, zlasti v tem kritičnem trenutku egiptovske zgodovine, ko bi morali liberalci in demokrati prevzeti odločilno vlogo pri prehodu iz avtoritativnega režima v pravo demokracijo;

15. v zvezi s tem pozdravlja konstruktivno izjavo turškega predsednika vlade Erdogana, ki je pozval k prehodni upravi v Egiptu, ki bo pomagala pri prehodu v demokracijo in preprečila nadaljnji kaos;

16. poziva Evropsko unijo, naj prevzame dejansko politično vlogo, ki bo presegla zgolj tehnično in diplomatsko pomoč;

17. poziva države članice, naj ne dodelijo azila članom represivne egiptovske vlade, zlasti tistim, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic;

18. pozdravlja sklep in uredbo Sveta z dne 7. februarja 2011, ki nalagata zamrznitev premoženja v lasti ali pod nadzorom oseb, ki veljajo za odgovorne za nezakonito prisvojitev državnih sredstev v Tuniziji, in z njimi povezanih oseb, ter poziva Svet, naj sprejme enake ukrepe za Egipt;

19. poudarja, da morata strateški pregled evropske sosedske politike, ki je v teku, in nadaljnje oblikovanje odnosov EU z južnimi sosedami v celoti upoštevati in odražati sedanji razvoj dogodkov v regiji; v zvezi s tem poudarja, da je treba sedanje akcijske načrte korenito pregledati in vanje vključiti jasne prednostne naloge, ki jih morajo spremljati pobude glede političnih reform;

20. meni, da je zato zelo pomembno in nujno ponovno razmisliti in natančno pregledati strategijo EU do Sredozemlja in da bi morala nova strategija okrepiti politični dialog in podporo vsem demokratičnim silam, vključno s civilnodružbenimi akterji; v zvezi s tem poziva Svet, naj opredeli niz političnih meril, ki jih morajo države evropske sosedske politike izpolnjevati, da se jim dodeli „višji status“; svari pred podpiranjem avtokratskih vlad v muslimanskih državah;

21. poziva Svet in Komisijo, naj pregledata evropsko sosedsko politiko za južne sosede, pri čemer zagotovita sredstva in podporo za pravi prehod v demokracijo ter pripravita podlago za globoke politične in institucionalne reforme; vztraja, da je treba pri pregledu sosedske politike prednostno obravnavati merila za neodvisnost sodstva, spoštovanje temeljnih svoboščin ter boj proti korupciji;

22. meni, da je pri tem ključna vloga, ki jo imajo finančni instrumenti EU za zunanje delovanje v tej regiji, zlasti evropski instrument sosedstva in partnerstva, evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice, pa tudi instrument stabilnosti, ter poziva k njihovi okrepitvi, zato da bi jih v teh izrednih okoliščinah učinkovito in dosledno uporabljali; poudarja tudi, da je pomembno kot nujno obravnavati vprašanje naraščanja cen hrane ter na splošno prehranske varnosti in razvoja podeželja;

23. poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj čim prej oblikuje politiko za odnose s ključnimi osebnostmi v avtokratskih vladah, ki nimajo pravega vpliva, s katero bi omogočili vzpostavitev dialoga o demokratičnih in humanitarnih vrednotah, obenem pa prepovedali nakazila ali prenose denarja v bankah EU; izobraževanje sorodnikov v šolah in na univerzah Evropske unije ter turistična potovanja v EU;

24. upa, da dogodki v Egiptu in v arabskem svetu na splošno ne bodo ogrozili arabsko-izraelskega mirovnega procesa; poziva Egipt, naj še naprej igra dejavno in konstruktivno vlogo pri prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu, s posebnim poudarkom na izraelsko-palestinskem konfliktu in palestinski spravi, ter poziva k ohranitvi egiptovsko-izraelskega mirovnega sporazuma; podpira poziv, ki so ga na Izraelce in Palestince naslovili predstavniki četverice, in sicer, naj premagajo ovire v mirovnem procesu in do septembra 2011 dosežejo mirovni sporazum;

25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici, vladam in parlamentom držav članic, egiptovskim oblastem, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje, visokemu komisarju za človekove pravice ter Svetu Združenih narodov za človekove pravice.