Postopek : 2011/2650(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0236/2011

Predložena besedila :

B7-0236/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 12
CRE 06/04/2011 - 12

Glasovanja :

PV 07/04/2011 - 6.2

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 126kWORD 77k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0236/2011
4. 4. 2011
PE459.772v01-00
 
B7-0236/2011

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o izkušnjah glede jedrske varnosti, ki jih je Evropa pridobila iz jedrske nesreče na Japonskem


Corien Wortmann-Kool, Pilar del Castillo Vera, Peter Liese, Herbert Reul, Lena Kolarska-Bobińska, Romana Jordan Cizelj, Jean-Pierre Audy v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o izkušnjah glede jedrske varnosti, ki jih je Evropa pridobila iz jedrske nesreče na Japonskem  
B7‑0236/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta št. 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za energijo z dne 28. februarja in 21. marca,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij ob 10. in 15. obletnici jedrske nesreče v Černobilu,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je bilo zaradi nedavnega potresa, ki je na severovzhodu Japonske terjal tisoče žrtev, treba zaustaviti številne japonske jedrske reaktorje in ker cunami s plimskimi valovi, višjimi od 10 metrov, v jedrski elektrarni Fukušima Daiči ni uničil le delujočega električnega omrežja, pač pa tudi sisteme za nadomestno in zasilno napajanje; ker je pomanjkanje hlajenja povzročilo pregretje nekaterih gorilnih elementov za jedrske reaktorje in taljenje delov jedrskega reaktorja; ker je Mednarodna agencija za atomsko energijo razvoj dogodkov opredelila kot hudo nesrečo (6. stopnja) po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov (INES),

B.  ker je treba z ozirom na razvoj dogodkov znova razmisliti o standardih jedrske varnosti v Evropi,

C. ker sestava mešanice energetskih virov v EU ostaja v pristojnosti držav članic, medtem ko je jedrska varnost nadnacionalna problematika, zato bi jo bilo učinkoviteje obravnavati v okviru regulativnih pristojnosti EU,

D. ker je jedrska energija po podatkih Komisije v EU leta 2008 zavzemala 13,4-odstotni delež bruto nacionalne porabe energije, do leta 2030 pa naj bi se ta delež, če ne bo večjih sprememb, povečal na 15 %,

E.  ker je skupina za razmislek, ki jo je ustanovil Evropski svet, v svojem poročilu iz maja 2010 z naslovom „Projekt Evropa 2030“ poudarila, da morajo Evropejci vzpostaviti temeljito razpravo o potrebi po varni jedrski energiji v Evropi in da si Evropa ne more privoščiti, da bi se odpovedala temu viru energije,

1.  je zadovoljen, da se je Komisija hitro odzvala na resne dogodke na Japonskem ter po vsej Evropi sprožila izvajanje ocen tveganja in varnosti jedrskih objektov, t.i. testov izrednih situacij, v sodelovanju z državami članicami; pozdravlja podporo Evropskega sveta pri izčrpni in pregledni oceni tveganja in varnosti, pa tudi pri pregledu okvira za jedrsko varnost;

2.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pristojni (ali varnostni) organi do konca leta neodvisno in usklajeno ocenili vse obstoječe in načrtovane jedrske objekte v EU; poudarja, da morajo ocene temeljiti na usklajenem, strogem vzorcu za ocenjevanje, ki bo zajemal vse vrste mogočega tveganja v uresničljivem evropskem scenariju, na primer potrese, poplave ali nepredvidene dogodke, denimo teroristične ali kibernetične napade ali letalske nesreče; poudarja, kako pomembno je v pripravo ocene o tveganju in varnosti v celoti vključiti skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) in izkoristiti strokovno znanje Združenja zahodnoevropskih jedrskih upravnih organov (WENRA);

3.  poudarja, da bi morala zadevna država članica, če katera od jedrskih elektrarn ne bi prestala testa izrednih situacij, nemudoma sprejeti ukrepe, vključno z začasno ustavitvijo delovanja ali dokončnim zaprtjem;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se testi izrednih situacij ter posledično standardi jedrske varnosti, zaščite in rokovanja z odpadki ne bi uporabljali le v EU, pač pa tudi v zgrajenih ali načrtovanih jedrskih elektrarnah v sosednjih tretjih državah in na mednarodnem prizorišču; meni, da bi morala EU v ta namen v celoti izkoristiti mednarodne organizacije in organe; poziva EU in države članice, naj v Mednarodni agenciji za atomsko energijo začnejo razpravo, s katero bi vzpostavili stabilen mednarodni okvir za jedrsko varnost; poziva države članice, v katerih so jedrski objekti, naj v varnostni pregled vključijo tudi sosednje države članice;

5.  spominja, da je Evropski parlament aprila 2009 izglasoval okrepitev direktive o jedrski varnosti, v okviru katere bi varnostna načela Mednarodne agencije za jedrsko varnost postala pravna zahteva, ne pa ostala prostovoljna; obžaluje, da države članice niso upoštevale pomislekov Evropskega parlamenta; ugotavlja, da vse države članice še niso v celoti prenesle spremenjene direktive o jedrski varnosti v svojo nacionalno zakonodajo; potrjuje pomembnost pravega sodelovanja pri direktivi o jedrskih odpadkih in ravnanju z izrabljenim gorivom ter poziva Svet, naj upošteva osrednje zahteve Evropskega parlamenta;

6.  poziva Komisijo, naj do konca leta pripravi predlog o spremembi direktive o jedrski varnosti, in sicer na podlagi izida ocene tveganja in varnosti, ki se razvija, pri čemer je treba upoštevati celovito analizo jedrske nesreče na Japonskem in oblikovati nove usklajene standarde jedrske varnosti; zahteva, da se predlog prilagodi najvišjim standardom, ki so v uporabi, in da se zagotovi njihovo nenehno izboljševanje;

7.  izraža zaskrbljenost nad poročili, ki pričajo o tem, da je podjetje, ki upravlja jedrsko elektrarno Fukušima, regulativne organe tik pred jedrsko nesrečo obvestilo o številnih ugotovljenih pomanjkljivostih; poziva Komisijo, naj z ozirom na takšne morebitne regulativne pomanjkljivosti analizira učinkovitost, pristojnosti in neodvisnost regulativnega nadzora v Evropi ter po potrebi predlaga izboljšave; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi na podlagi okvira WENRA ustanovili regulativni organ EU za jedrsko varnost, ki bi imel potrebne pristojnosti, da bi zagotovil skupen pristop k jedrski varnosti;

8   poziva k celovitemu pristopu h kulturi varnosti, ki bi vključeval varnostne standarde, vplivne in neodvisne regulativne organe, ustrezne finančne in kadrovske vire ter primerno obveščenost državljanov;

9.  poziva Komisijo, naj podpre in okrepi sodelovanje med evropskimi organi za jedrsko varnost;

10. pozdravlja predlog Komisije glede podaljšanja okvirnega programa Euratom za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja, ki bi zajemal leti 2012 in 2013 ter pomembno prispeval k povečanju jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem; zahteva, da se v naslednji večletni finančni okvir doda ambiciozen raziskovalni program o jedrski varnosti in rokovanju z odpadki; poudarja, da bi utegnila fuzijska energija z ozirom na verjetno povečanje potreb po električni energiji v prihodnosti precej prispevati k proizvodnji električne energije in toplote; zato zahteva, da se spoštujejo mednarodne zaveze EU v zvezi s tem;

11. zahteva, da se v celoti izkoristi svetovno področje uporabe instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (NSCI), na primer za financiranje dejavnosti na Japonskem, ter poziva k tesnejšemu sodelovanju med NCSI in mednarodnim centrom za potresno varnost (ISSC) Mednarodne agencije za atomsko energijo;

12. poudarja, da je jedrska energija pri zagotavljanju nizkoogljične preskrbe z energijo v Evropi trenutno nepogrešljiva; poudarja, da so po nedavnih dogodkih energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije še pomembnejši; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje načrta o energetski učinkovitosti in uvedbo trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, kot so zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, čisti premog in obnovljivi viri energije; poziva Komisijo ter ENTSO-E, ENTSO-G in ACER, naj natančno spremljajo morebiten razvoj dogodkov in iz tega povlečejo potrebne zaključke, zlasti v zvezi z zahtevami za razvoj omrežij in drugimi posledicami;

13. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi posodobili in razširili evropsko energetsko infrastrukturo ter prepletli omrežja preko meja, s čimer bi preprečili morebiten izpad napajanja, ki bi utegnil povzročiti uničujoče dogodke podobne tistim, ki so se pred kratkim zgodili na Japonskem;

14. poudarja, kako pomembne so tehnologije za shranjevanje energije in pametna omrežja pri ohranjanju zanesljivosti preskrbe z energijo v prihodnje;

15. naroča predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter regulativnim agencijam, organom in mrežam EU, omenjenim v tej resoluciji.

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov