Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov,

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o jedrski varnosti,

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme z dne 16. februarja 2011,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o jedrski varnosti petnajst let po černobilski nesreči in njenih posledicah za zdravje z dne 3. maja 2001,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za energijo z dne 28. februarja in 21. marca,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca,

–   ob upoštevanju jedrske nesreče v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na Japonskem,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je imela jedrska nesreča v jedrski elektrarni Fukušima Daiči po potresu in posledičnem cunamiju, ki sta Japonsko prizadela 11. marca, daljnosežne posledice, ki presegajo materialno škodo in vplivajo na zdravje ljudi ter okolje, celoten obseg česar še ni znan,

B.  ker je bil dejanski vzrok za odpoved hladilnih sistemov, ki je v jedrski elektrarni Fukušima Daiči privedla do številnih nevarnih situacij, izpad električne energije, do katerega lahko iz različnih razlogov pride v vseh državah članicah,

C. ker bo jedrska energija kljub velikim pomislekom, ki jih zbuja nesreča na Japonskem, v prihodnje verjetno ostala del sedanje mešanice energetskih virov, med drugim tudi v številnih državah članicah EU, zaradi česar je treba v vseh jedrskih elektrarnah zagotoviti najvišjo možno raven varnosti, da bi se kar najbolje pripravili na nepričakovane nevarne situacije;

D. ker Svet za energijo v svojih sklepih poudarja pomen celovite energetske strategije, da bi državljanom EU, industriji in gospodarstvu zagotovili varno, zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo, ki prispeva k evropski konkurenčnosti, in v zvezi s tem priznava pomen popolnoma integriranega energetskega trga in ustrezne energetske infrastrukture,

E.  ker je jedrska nesreča znova opozorila, da je potreben velik premik v evropski energetski paradigmi, in sicer s pozivom k hitri uvedbi ukrepov, kot so povečevanje obnovljivih virov energije in zavezujoči cilji za varčevanje z energijo, ki jih spremljajo ustrezne davčne in finančne spodbude,

F.  ker potrebujemo analizo, kako doseči ta velik premik v energetski politiki Evrope, trajne in skladne programe podpore za obnovljive vire energije oziroma obnovljivo energijo ter učinkovito obravnavanje vseh ovir, ki prepričujejo njihovo širšo uporabo,

G. ker zanesljive preskrbe ne bi smeli doseči na račun varnosti dejavnosti, povezanih s proizvodnjo energije, in je treba prednost nameniti ukrepom na strani povpraševanja po energiji ter zagotoviti raznovrstnost sredstev za proizvodnjo električne energije,

H. ker je vzporedno z nadaljnjimi poglobljenimi raziskavami o rešitvah za ravnanje z jedrskimi odpadki treba opravljati raziskave o učinkih sevanja, pa tudi raziskave o izboljšanju varnosti obstoječih jedrskih elektrarn; vendar poudarja, da to ne sme škodovati raziskavam o alternativnih virih energije, kot so obnovljivi viri, ter poziva k hitremu povečanju financiranja raziskav, razvoja in inovacij za druge ustrezne oblike energije,

I.   ker posledice jedrske nesreče presegajo nacionalne meje in si je zato treba prizadevati za tesnejše sodelovanje, usklajevanje in obveščanje znotraj Evropske unije ter s sosednjimi tretjimi državami, da bi laže obvladali morebitno jedrsko nesrečo,

J.   ker sosednje države načrtujejo gradnjo jedrskih elektrarn na izrazito potresnih in poplavnih območjih,

K. ker je v vseh državah članicah potreben odprt javni dialog o jedrski energiji, da bi se pred sprejetjem političnih odločitev povečala ozaveščenost javnosti o učinkih jedrske energije,

L.  ker je treba zagotoviti krepitev demokratičnih postopkov na podlagi preglednosti in visoko raven obveščenosti z udeležbo vseh zainteresiranih strani, vključno z državljani,

M. ker je v organizaciji dela v jedrski industriji danes v Evropi veliko sklepanja pogodb s podizvajalci, z usposabljanjem, ki ni vedno ustrezno, nevarnimi stopnjami izpostavljenosti za zadevne delavce in po možnosti izgubo končnega nadzora nad zanesljivostjo v najbolj kritičnih fazah procesa,

N. ker je bila Pogodba Euratom podpisana leta 1957 in je treba ponovno oceniti pričakovanja glede jedrske energije, ki jih je ta pogodba oblikovala pred petimi desetletji,

1.  izraža vso podporo in sočutje prebivalcem Japonske, ki jih je prizadela ta jedrska nesreča, ter delavcem v jedrski elektrarni Fukušima Daiči, ki so najbolj izpostavljeni;

2.  priznava, da se je pomembno čim več naučiti iz nesreče v jedrski elektrarni Fukušima Daiči ter si prizadevati za najvišjo raven varnosti v skladu s temeljnimi načeli jedrske varnosti;

3.  pozdravlja predlog Komisije za uvedbo celovite ocene tveganja in varnosti (test izjemnih situacij) za vse jedrske elektrarne EU, vendar obžaluje, ker se jih bo izvajalo le prostovoljno; poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej pripravi konkreten predlog, v katerih bo opisala posebne zahteve in elemente omenjenih testov izjemnih situacij, ki jih bodo opravljali neodvisni subjekti; poudarja, da je treba sosednje tretje države vključiti v podobne ocene varnosti in tveganja za obstoječe in morebitne bodoče jedrske elektrarne;

4.  poudarja, da bi bilo treba pri testih izjemnih situacij upoštevati širše okoliščine večplastnih in zapletenih vzrokov, saj potres na Japonskem sam po sebi ni povzročil tamkajšnje jedrske nesreče; poleg tega bi morali testi izjemnih situacij vključevati vso proizvodno verigo, skupaj s prevozom in ravnanjem z odpadki ter njihovim skladiščenjem;

5.  poziva, da je treba rezultate testov izjemnih situacij objaviti in da mora celoten postopek potekati odprto in pregledno; vztraja, da ga je treba na enak način obveščati o vseh ukrepih, ki jih na podlagi teh testov utegnejo sprejeti Komisija in države članice;

6.  kritizira odločitev Evropskega sveta na srečanju 24. in 25. marca 2011, da bi morali testi izjemnih situacij potekati pod okriljem nacionalnih organov in prek medsebojnih strokovnih pregledov, namesto z uporabo skupnega evropskega pristopa;

7.  poziva Komisijo, naj predlaga najučinkovitejši zgled za obstoječe jedrske elektrarne, po katerem bi bila vsaka od njih opremljena z najboljšimi tehnikami in varnostnimi standardi; testi izjemnih situacij bi morali opredeliti te najučinkovitejše zglede med državami članicami in pomagati pri zagotavljanju strukturiranega pregleda nad možnim postopnim zapiranjem jedrskih elektrarn;

8.  poziva države članice, naj pripravijo možne strategije za srednje- ali dolgoročno odpravo jedrske energije ter čezmejne regionalne in lokalne organe čim prej obvestijo o svojih nacionalnih programih, če je verjetno, da bo izvajanje imelo čezmejne učinke;

9.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se jedrske elektrarne v EU in sosednjih državah ne bodo gradile na izrazito potresnih ali poplavnih območjih; gradnja jedrskih elektrarn na zunanjih mejah EU mora biti v skladu z mednarodnimi okoljskimi standardi o jedrski varnosti;

10. poziva države članice in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, konvencijo iz Espooja in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami sprejmejo skupno odgovornost za krepitev mednarodnih standardov za jedrsko varnost ter njihovo primerno izvajanje; poziva Komisijo, naj do junija 2011 pripravi vključujoč akcijski načrt s konkretnimi koraki za njegovo uresničitev;

11. poziva, da je treba zagotoviti krepitev demokratičnih postopkov na podlagi preglednosti in visoko raven obveščenosti z udeležbo vseh zainteresiranih strani, vključno s sindikati in državljani;

12. zahteva, da morajo javni organi dobiti neposredni spletni dostop do operativnih podatkov o jedrskih objektih, tj. podatkov o delovanju jedrske elektrarne; v primeru jedrskih elektrarn blizu državnih mej pa enako velja za organe v sosednjih regijah;

13. poziva Komisijo, naj pripravi predloge za dokončno oblikovanje regulativnega okvira za jedrsko varnost in naložbenih načrtov za vse jedrske objekte skozi ves življenjski cikel ter vso proizvodno verigo, kot so varnost jedrskih elektrarn, prevoz, ravnanje z jedrskimi odpadki in objekti za skladiščenje izrabljenega goriva, da bi po vsej EU uvedli minimalne zavezujoče varnostne standarde;

14. v zvezi s predlagano direktivo o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (KOM(2004)526 končno) poziva k uvedbi načela onesnaževalec plača, pri čemer je treba ustrezno upoštevati odgovornost proizvajalcev radioaktivnih odpadkov;

15. poziva države članice, naj ohranijo in okrepijo kadrovsko znanje in delovne pogoje, potrebne za celotno življenjsko dobo elektrarn, za fazo razgradnje ter za ravnanje z jedrskimi odpadki;

16. poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o energetski politiki EU ter preučijo uvedbo nove podnebne zakonodaje, ki bo vsebovala višje cilje, zavezujoče standarde energetske učinkovitosti, hitro povečanje obsega obnovljivih virov energije v Evropi z naložbami v ustrezno omrežno in skladiščno infrastrukturo, spodbude za raziskovanje in inovacije ter uvedbo energetskega in ogljičnega obdavčevanja na ravni EU; nadalje Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo znatne naložbe v energetsko učinkovito infrastrukturo prek pravil javnega naročanja, ki daje prednost energetsko učinkovitim rešitvam;

17. poziva Komisijo in Svet, da pravno zavezujoči cilj glede obnovljivih virov energije za leto 2020 povečata na 30 %, določita dolgoročne cilje za korenit prehod na 45 % proizvodnje energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ter na 95 % do leta 2050;

18. poziva Komisijo, naj preuči in predlaga različne scenarije za bodočo evropsko mešanico energetskih virov brez jedrske energije, s čimer bo nakazala posledične ukrepe, ki jih bo treba še sprejeti za uresničitev srednje- in dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev;

19. poziva Svet, naj v prihodnjo revizijo Lizbonske pogodbe zadeve, povezane z jedrsko energijo, vključi pod naslov člena 194 te pogodbe;

20. poziva k odpravi člena 1 Pogodbe Euratom ter k vključitvi zaščite pred sevanjem in poglavja 7 Pogodbe Euratom o nadzornih ukrepih, vključno z neširjenjem, v Lizbonsko pogodbo; poziva, da je treba najti enotno in celovito institucionalno ureditev za energetsko politiko EU predvsem v okviru Lizbonske pogodbe;

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter Euratomu in skupini ENSREG.