PREDLOG RESOLUCIJE o naukih glede jedrske varnosti, ki se jih mora Evropa naučiti iz jedrske nesreče na Japonskem
4. 4. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Rebecca Harms, Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0236/2011
B7‑0242/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o naukih glede jedrske varnosti, ki se jih mora Evropa naučiti iz jedrske nesreče na Japonskem
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 153 (socialno področje), 168 (zdravstveno področje), 192 (okolje) in 194 (energetika),
– ob upoštevanju Direktive Sveta št. 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje in ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane,
– ob upoštevanju jedrske nesreče v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na Japonskem,
– ob upoštevanju členov 110(2) in 120 Poslovnika,
A. ker je imela huda jedrska nesreča v jedrski elektrarni Fukušima Daiči, ki je sledila rušilnemu potresu in posledičnemu cunamiju, daljnosežne posledice za zdravje ter za onesnaženost okolja in hrane, katerih skupen obseg bo znan šele čez leta,
B. ker so tragični dogodki v Fukušimi ponovno pokazali, da pri jedrski energiji ničelno tveganje ne obstaja, čeprav je zaradi hudih posledic v primeru nesreče ničelno tveganje eden od pogojev za sprejemljivost jedrske energije; ker izvajanje t.i. testov izjemnih situacij ne bo nikoli omogočilo doseganje ničelnega tveganja,
C. ker je v luči aktualne jedrske katastrofe na Japonskem nujno, da se EU in njene države članice usmerijo v gospodarstvo, ki bo temeljilo na obnovljivih virih energije in bo energetsko popolnoma učinkovito,
D. ker sta mednarodna agencija za jedrsko energijo in Euratom zavezana pospeševanju jedrske industrije, hkrati pa imata vlogo, ki je s tem v nasprotju, saj sta odgovorni za vzpostavljanje standardov jedrske varnosti po svetu in v EU,
E. ker je Svetovna zdravstvena organizacija zdravstvena oblast, na katero se svetovno prebivalstvo zanaša, da bo določala smernice in zdravstvene standarde na vseh področjih zdravja; ker sporazum WHA št. 12-40, ki sta ga Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodna agencija za jedrsko energijo podpisali 28. maja 1959, Svetovni zdravstveni organizaciji dejansko preprečuje, da bi zagotavljala bistvene informacije, sprejemala ustrezne ukrepe in izpolnjevala svojo ustavno vlogo na področju zdravja in sevanja,
F. ker so nekatere države članice in sosednje države jedrske objekte zgradile oziroma načrtovale njihovo gradnjo na potresno in poplavno ogroženih območjih;
1. po potresu, cunamiju in jedrski katastrofi izraža polno solidarnost z japonskim prebivalstvom in iskreno sožalje žrtvam trikratne nesreče; pozdravlja mobilizacijo, pogum in odločenost japonskih ljudi, delavcev v Fukušimi in oblasti med njihovim odzivom na katastrofo;
2. ugotavlja, da je huda jedrska nesreča v Fukušimi zadnja od številnih z jedrsko energijo povezanih nesreč in nesreč, ki se vsako leto pripetijo na svetu, tudi v EU, v vseh vrstah jedrskih objektov in naprav ter v vseh zasnovah jedrskih reaktorjev (na primer Otok treh milj (ZDA), Černobil (Ukrajina), Windscale (Združeno kraljestvo), Tihange in Fleurus (Belgija), Civaux 1 in Blayais 2 (Francija), Phillipsburg, Krümmel in Brunsbüttel (Nemčija), Kozloduj (Bolgarija), Paks (Madžarska), Forsmark in Barseback 2 (Švedska), Kašivazaki (Japonska), itd.;
3. opaža, da so bile kljub temu, da trije od šestih reaktorjev v jedrski elektrarni Fukušima Daiči v trenutku potresa 11. marca 2011 niso obratovali, njihove izrabljene gorivne palice v bazenih za shranjevanje resno poškodovane, kar je prispevalo k radioaktivnemu onesnaženju; ugotavlja, da so se podobni dogodki že zgodili v Evropi (na primer v jedrski elektrarni Paks na Madžarskem leta 2003);
4. priznava, da bo tveganje, vse dokler bodo jedrski objekti in elektrarne obratovali, vedno prisotno; ker možnosti resne nesreče v prihodnosti ni mogoče v celoti izključiti, nadalje priznava, da je nespametno zanemariti možnost pojave nezaželenih nesreč zgolj na podlagi majhne verjetnosti ali rezultatov t.i. testov izjemnih situacij;
5. zato s tem v zvezi nujno poziva države članice in sosednje države EU, naj se odpovedo zavezanosti visoko tvegani tehnologiji jedrske energije, tiste pa, ki to tehnologijo že uporabljajo, naj takoj začnejo postopno opuščanje. To pomeni:
• nobene novogradnje jedrskih objektov in naprav, kar vključuje tudi dokončanje načrtovanih projektov ter projektov, ki so v gradnji;
• med postopkom postopnega opuščanja jedrske energije takojšnje zaprtje reaktorjev in drugih jedrskih objektov in naprav, ki predstavljajo večje tveganje, tj. vseh jedrskih reaktorjev in drugih jedrskih naprav na potresnih območjih ali na obalnih območjih, kjer obstaja visoko tveganje naraščanja morske gladine ali možnost cunamijev, vseh reaktorjev brez sekundarnega ali tlačno trdnega zadrževalnega hrama, vseh vrelnih reaktorjev z enojnim hladilnim sistemom in shranjevanjem izrabljenega goriva zunaj zadrževalnega hrama ter vseh jedrskih naprav, ki so bile zgrajene pred letom 1980;
• takojšnja prepoved predelave izrabljenega goriva v EU;
• do konca leta 2011 izdelava strategije za premestitev vsega izrabljenega goriva iz bazenov v suha skladišča, čim bo to omogočila stopnja presežne toplote;
• takojšnja prepoved proizvodnje in uporabe mešanih oksidnih jedrskih goriv;
6. Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da bodo države članice in sosednje države EU v celoti uveljavljale polno odgovornost jedrskih upravljavcev in imetnikov licenc za nesreče in dolgoročno ravnanje z jedrskimi, in sicer v zvezi z vsako škodo, ki bi jo povzročile take dejavnosti, vključno s škodo, povzročeno kopenskemu, vodnemu in morskemu okolju;
7. poziva Komisijo in države članice, naj nujno pripravijo programe izvajanja in odločne ukrepe za prehod k energetskemu gospodarstvu z manjšim tveganjem, s konkretnimi vmesnimi cilji, da bi uresničili cilj skoraj 100 % energetsko učinkovitega, na obnovljivih virih energije temelječega gospodarstva do leta 2050; vztraja, da mora prihajajoči energetski časovni načrt do leta 2050 vsebovati ta cilj;
8. poziva, naj se na poti v energetsko učinkovito gospodarstvo sprejme in uveljavi ambiciozen pravni okvir za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, da bi našo absolutno porabo energije zmanjšali za vsaj 20 % do leta 2020, 33 % do leta 2030 in 50 % do leta 2050 v primerjavi z aktualno porabo energije v EU;
9. poziva, da se na poti k skoraj 100 % na obnovljivih virih energije temelječemu gospodarstvu do leta 2050 pravno zavezujoči energetski cilj za leto 2020 poveča na 30 % ter postavi nov vmesni cilj 45 %, ki ga je treba doseči do leta 2030 za izkoriščanje teh virov energije;
10. opozarja Komisijo, da je s predlogom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost iz leta 2008 zamudila jasno priložnost, da bi predlagala določitev skupnih standardov, ki bi zagotavljali visoko raven jedrske varnosti[1]; opozarja, da je bil ta predlog podrejen pogodbi Euratom, skladno s katero Evropski parlament nima sozakonodajnih pristojnosti; obžaluje, da so institucije EU takrat zavrnile zavezujoče varnostne standarde[2]; obžaluje tudi, da države članice sploh niso upoštevale mnenje Evropskega parlamenta z aprila 2009, da bi morala biti varnostna načela Mednarodne agencije za atomsko energijo pravna, ne zgolj prostovoljna zahteva;
11. pozdravlja namero Komisije, da revidira obstoječi pravni in regulativni okvir za varnost jedrskih naprav, ter jo poziva, naj to revizijo predstavi skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije; glede tega jo tudi poziva, naj zagotovi, da bodo države članice in sosednje države EU izvajale celovite, zavezujoče in učinkovite varnostne standarde, ki bodo na regulativni in operativni ravni odražali najsodobnejše prakse, v vseh jedrskih objektih in napravah pa uporabljale najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT), in sicer do zaprtja teh zmogljivosti;
12. močno obžaluje šibke sklepe Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 v zvezi s tako imenovanimi jedrskimi testi izjemnih situacij, zlasti s tem, da bi ti testi postali prostovoljni;
13. je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi celovite ocene tveganja in varnosti (testi izjemnih situacij) za vse jedrske naprave; glede tega poziva Komisijo, naj skupaj s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) zagotovi, da bodo države članice in sosednje države EU sprejele naslednje ukrepe:
• revizija varnosti vseh obstoječih in načrtovanih jedrskih zmogljivosti, vključno z radioaktivnimi odpadki in bazeni z izrabljenim gorivom, ki se izvede najkasneje do konca leta 2011; v zvezi s tem poziva k preglednemu, celovitemu in neodvisnemu postopku, ki bo omogočil obvezno celovito oceno tveganja in varnosti (testi izjemnih situacij);
• merila, parametri in splošna vsebina se oblikujejo ob polnem sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki, ki imajo pooblastilo vseh zainteresiranih strani; Evropski parlament in javnost potrebujeta popoln dostop do vseh dokumentov, ki se uporabljajo za navedene teste, ter do njihovih rednih posodobitev; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj najpozneje do 15. aprila predstavi konkretni časovni načrt skupaj z imeni neodvisnih teles in strokovnjakov, s sodelovanjem katerih se bodo oblikovala natančna merila, ki se bodo uporabljala pri testih;
• testi izjemnih situacij ne smejo temeljiti zgolj na verjetnostnih varnostnih analizah (PSA, PRA), temveč tudi na determinističnih. Namen tega je dokazati, da posamezna jedrska zmogljivost prenese tudi več izjemnih situacij hkratni, vključno s človeško napako;
• vsi jedrski objekti in naprave, ki testov (pri katerih sta zajeta tudi tveganje strmoglavljenja komercialnega zrakoplova in teroristični napad) ne opravijo uspešno in ki ne morejo izključiti tveganja radioaktivnih izpustov v okolje (PSA stopnja 2) in za prebivalstvo (PSA stopnja 3), se zaprejo najkasneje do 1. januarja 2012;
• ne glede na rezultate testov izjemnih situacij je podaljševanje tridesetletne tehnične življenjske dobe jedrskih objektov in naprav prepovedano;
14. obžaluje pomanjkanje informacij in njihovo nenatančnost ter počasnost pri obveščanju javnosti in podcenjevanje resnosti nesreče v Fukušimi, za kar sta odgovorna Mednarodna agencija za atomsko energijo in tokijsko elektropodjetje (TEPCO), ki upravlja jedrsko elektrarno Fukušima;
15. obžaluje dvojno in nasprotujočo si vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki v globalnem merilu pospešuje jedrsko industrijo, hkrati pa določa standarde jedrske varnosti; poziva države članice agencije, naj zagotovijo popolno neodvisnost agencije od jedrske industrije; poziva tudi Generalno skupščino OZN, naj sprejme odločitev o jasni razmejitvi med vlogo pospeševalca jedrske energije in pospeševalca jedrske varnosti;
16. ugotavlja pomen razširjanja resnih in neodvisnih informacij o zdravstvenih in okoljskih posledicah ob jedrskih nesrečah, kot sta bili nesreči v jedrskih elektrarnah Fukušima Daiči in Černobil, ter po njih; priznava, da sta dvojna vloga Mednarodne agencije za atomsko energijo ter sporazum, ki sta ga Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna agencija za jedrsko energijo podpisali leta 1959 (sporazum Svetovne zdravstvene skupščine (WHA) št. 12-40), preprečila razširjanje takih informacij; poziva države članice Svetovne zdravstvene organizacije, naj na prihodnji generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije dajo na glasovanje odpoved sporazuma med Svetovno zdravstveno organizacijo in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (sporazum WHA 12-40), ki zdravstveni organizaciji preprečuje, da bi sprejemala pobude ali ukrepe za doseganje svojih ciljev, se pravi ohranjanja in izboljševanja zdravja;
17. z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da po nesreči v Fukušimi dan za dnem poročajo o večjih onesnaženjih zraka, tal, vode, hrane in živil;
18. poziva japonsko vlado, naj razširi evakuacijsko območje na regije, kjer so izmerili visoko stopnjo radioaktivnosti; poziva tudi k večji preglednosti glede stopenj radioaktivnosti in onesnaženja, ter k zagotavljanju rednih in preglednih podatkov in informacij javnosti glede nadaljnjih tveganj, zlasti v zvezi z onesnaženostjo hrane in živil z drugimi radionukleidi, kot sta cezij in stroncij, ne le z jodom in cezijem;
19. poziva Komisijo in države članice, naj skladno z uredbo EU, ki ureja ukrepe glede onesnažene hrane v primeru jedrske nesreče, na ravni EU takoj določijo dovoljene mejne vrednosti, ki zagotavljajo zaščito najbolj ranljivih delov prebivalstva, pri čemer naj upoštevajo napredek znanosti pri ocenjevanju doz izpostavljenosti in posledic za zdravje; Komisijo in države članice tudi poziva, naj zagotovijo, da bo glavno načelo ureditev na tem področju visoka raven zaščite človekovega zdravja, ne pa zaščita komercialnih interesov ali notranjega trga;
20. poziva Komisijo, naj iz izvedbene uredbe Komisije št. 297/2011 z dne 25. marca umakne določbe, ki omogočajo uvoz onesnažene hrane in živil iz nekaterih japonskih provinc skladno z zgornjimi mejami, določenimi v Uredbi št. 3954/87, ter naj namesto tega prepove uvoz nekaterih vrst hrane in živil, ki prihajajo iz onesnaženih japonskih regij. Hkrati bi bilo treba določiti kompenzacijske ukrepe za japonske kmetovalce in ribiče, ki bodo zaradi prepovedi uvoza utrpeli gospodarsko škodo;
21. poziva k prepovedi nekaterih vrst hrane in živil, ki se uvažajo iz onesnaženih japonskih regij, hkrati pa poziva k določitvi kompenzacijskih ukrepov za japonske kmetovalce in ribiče, ki bodo zaradi prepovedi uvoza utrpeli gospodarsko škodo;
22. poziva Komisijo in države članice, naj financirajo neodvisne znanstvene programe na onesnaženih področjih, naj bo to okolica Černobila ali Fukušime, da bi pridobili več znanja o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah obsevanja in onesnaženja ljudi in okolja; poziva, naj se rezultati teh programov v celoti objavijo;
23. poziva Komisijo in države članice k takojšnji in koreniti preusmeritvi energetske politike, ki naj najpozneje do leta 2050 privede do evropskega gospodarstva, ki bo v celoti temeljilo na energetsko učinkovitih obnovljivih virih;
24. poziva Komisijo, države članice, Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter druge javne banke, naj zamrznejo javno financiranje jedrske fuzije, vključno z mednarodnim termonuklearnim poskusnim reaktorjem (ITER), ali fisije, razen razgradnje jedrskih objektov in naprav;
25. poziva EU in njene države članice, naj v imenu demokracije, vključenosti Evropskega parlamenta in celovitega dostopa javnosti do informacij jedrsko energijo skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije obravnava enako kot vse druge energetske vire; zato zahteva razveljavitev Pogodbe Euratom;
26. poziva Komisijo, naj svoje naloge na področju energetske politike, vključno s pospeševanjem jedrske energije, razmeji od svojih varnostnih nalog; zahteva, naj bosta za varnostne naloge pristojna generalna direktorata Komisije za okolje in zdravje;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter Euratomu in skupini ENSREG.
- [1] KOM(2008) 0790.
- [2] Poročilo o predlogu Direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost – poročevalec Gunnar Hökmark – A6-0236/2009 –3.4.2009.