PREDLOG RESOLUCIJE o naukih glede jedrske varnosti, ki se jih mora Evropa naučiti iz jedrske nesreče na Japonskem
4. 4. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Bairbre de Brún, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Elie Hoarau, Marie-Christine Vergiat, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0236/2011
B7‑0243/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o naukih glede jedrske varnosti, ki se jih mora Evropa naučiti iz jedrske nesreče na Japonskem
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je na Japonskem 12.000 ljudi umrlo zaradi cunamija, ki ga je sprožil potres v petek, 11. marca, in je voda poplavila pokrajine vzdolž obale, prizadela cela mesta in jedrsko elektrarno Fukušima Daiči,
B. ker bi bilo treba okrepiti mednarodne standarde o jedrski varnosti,
C. ker je poleg jedrske nesreče v Windscaleu v Veliki Britaniji leta 1957, zaradi katere je v zrak ušel radioaktivni oblak, ki je radioaktivne delce ponesel čez celo državo in proti severni Evropi, ali znanih nesreč v jedrski elektrarni Otok treh milj v ZDA leta 1979 in v Černobilu v Ukrajini leta 1986, pa prikrojevanja varnostnih podatkov v angleški tovarni za predelavo jedrskih odpadkov v Sellafieldu ali v japonski jedrski elektrarni v Tepcu v zadnjih 12 letih do večjih jedrskih nesreč, ki jih ne gre zanemarjati, prišlo še v Franciji, Nemčiji, na Švedskem in Madžarskem,
D. ker se je Japonska leta 2007 že soočila s podobno nesrečo ob močnem potresu 6,8 stopnje, ki je poškodoval reaktorski kompleks v Kašivazakiju, posledica pa je bila vžig transformatorjev in uhajanje radioaktivne tekočine, zaradi česar je bila Tokijska družba za električno energijo, torej isti operater kot v Fukušimi, prisiljena to velikansko elektrarno s sedmimi reaktorji trajno zapreti,
E. ker nesreča na Japonskem kaže, da japonski upravni organ za jedrsko varnost ni dovolj in bi ga zato veljalo okrepiti, vsi nacionalni upravni organi za jedrsko varnosti pa bi morali biti v javni lasti in odgovarjati za svoje delovanje,
F. ker so se energetski ministri na srečanju 21. marca dogovorili, da bo Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami do prihodnjega junija opredelila skupne standarde in merila, da se za obstoječih 143 jedrskih naprav v EU pripravi celovita ocena tveganja in varnosti, tako imenovani test izjemnih situacij, saj na tem področju do sedaj ni bilo storjeno nič,
G. ker bodo ti testi izjemnih situacij, ki naj bi bili opravljeni do druge polovice 2011, prostovoljni in še nihče ni predvidel ne varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati med testiranjem, ne zavezujočih odločitev glede prihodnosti tistih jedrskih elektrarn, ki se bodo med testiranjem izkazale za varnostno neustrezne,
H. ker je Evropski svet 25. marca ponovil, da bodo za ta testiranja odgovorne države članice, čeprav je pri tem treba upoštevati, da so številne jedrske elektrarne v bližini državnih meja in sta zato potrebna skupen evropski varnostni pristop in sodelovanje, da se zagotovi vseevropska raven zaščite,
I. ker moramo upoštevati, da se nobena druga tehnologija ne sooča s podobno grožnjo glede nevarnosti nepopravljive kontaminacije zraka in naravnih virov, hrane, krmil in ljudi, in torej dramatične posledice jedrskih nesreč ne ostanejo znotraj meja držav, kjer so jedrske naprave, v katerih bi se lahko zgodila nesreča,
J. ker je nujno treba dodatno okrepiti vse tri stebre pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), in sicer neširjenje, razorožitev in nadzorne mehanizme za uporabo jedrske energije v civilne namene, pospešiti je treba prizadevanja za univerzalno in učinkovito izvajanje pravil in instrumentov o neširjenju, zlasti z boljšimi in okrepljenimi načini preverjanja,
1. ponovno izraža podporo prizadetim prebivalcem Japonske zaradi jedrske nesreče, ki je bila najhujša tragedija s hudimi posledicami za ljudi in okolje, zato poudarja, da se mora nad to katastrofo zamisliti ves svet in se iz te izkušnje česa naučiti;
2. potrjuje, da je srednje- in dolgoročno potrebna strategija opuščanja jedrske energije, kot se je to že zgodilo v Nemčiji in Španiji;
3. poziva k moratoriju na gradnjo novih jedrskih elektrarn, pač v skladu s previdnostnim načelom, in vztraja na tem, da se jedrskih elektrarn ne bi smelo graditi na potresnih območjih;
4. poziva Komisijo in države članice, naj svojo energetsko politiko po nesreči ponovno pretehtajo, zvišajo cilj obnovljive energije in povečajo standarde energetske učinkovitosti ter zagotovijo ustrezno financiranje za energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in ukrepe za energetske prihranke, pa tudi pripravijo spodbude za raziskave in inovacije na tem področju;
5. vztraja, da bi morali biti testi izjemnih situacij obvezni ob skupnih najvišjih standardih, ki bodo upoštevali številne in vsestranske dejavnike od geološko varne lokacije jedrskih elektrarn in njihove izpostavljenosti nevarnemu tveganju do revizije in posodobitve porajajočih se postopkov, s čimer bi bile takšne ocene vključene v nacionalni zakonodajni okvir o jedrski varnosti, kot to določa Direktiva 2009/71;
6. poziva, naj se s testi izrednih situacij oceni zanesljivost celotne proizvodne verige v jedrski proizvodnji, življenjsko dobo naprav od ocene načrtovanja, gradbenih zahtev, proizvodnje, prevoza in ravnanja z odpadki ter sprejetih ukrepov za varno shranjevanje izrabljenega goriva;
7. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj za vse državljane, ustrezne zainteresirane strani, sindikate in okoljska združenja zagotovijo visoko stopnjo obveščenosti in preglednosti glede koledarja in izdelave testov izrednih situacij, pa tudi glede odločitev, ki bodo sprejete, če se bo med testiranjem pokazalo, da je varnost naprav kritična in nesprejemljiva za njihovo sedanje in prihodnje delovanje; ob tem poziva k javni razpravi o tem, kako zadostiti prihodnjim potrebam po energiji in potrebno večji varnosti, raznolikosti in preprečevanju podnebnih sprememb;
8. predlaga, da države članice do priprave celovite ocene tveganja in varnosti svojih jedrskih naprav v primernem času pretehtajo morebitno odločitev o začasnem zaprtju tistih jedrskih elektrarn, ki obratujejo že več kot 25 let, kar bi bil previdnostni ukrep pred dokončno in varno oceno o njihovi življenjski dobi; države članice bi morale v medsebojnem sodelovanju sprejeti ustrezne ukrepe, da bi zaradi takšnih začasnih odločitev ne prihajalo do dodatnih nevzdržnih finančnih obremenitev za končnega uporabnika;
9. poudarja potrebo po tem, da se z uporabo sredstev iz Uredbe št. 300/2007 vključijo naše sosednje države, zlasti države kandidatke in tiste, kjer je nevarnost potresov zaradi potresnega območja večja, da bi za svoje jedrske naprave uporabile podobna varnostna testiranja ali ponovno ocenile načrtovane naprave in zahteve iz objavljenih javnih razpisov, katere bi morale uskladiti s posodobljenimi strožjimi varnostnimi predpisi;
10. poudarja, da je okrepitev pogodbe o neširjenju jedrskega orožja kot temelja svetovne ureditve neširjenja jedrskega orožja ključnega pomena in da si je treba na vsak način prizadevati za izvajanje pogodbe v vseh njenih pogledih; potrjuje, da morajo biti večstranska prizadevanja, če naj bodo učinkovita, čim prej dosežena v sklopu dobro razvite vizije uresničitve sveta brez jedrskega orožja;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, Euratomu in skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG).