Predlog resolucije - B7-0390/2011Predlog resolucije
B7-0390/2011

PREDLOG RESOLUCIJE o Siriji, Jemnu in Bahrajnu v okviru razmer v arabskem svetu in Severni Afriki

4. 7. 2011

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Fiorello Provera, Rolandas Paksas, Lorenzo Fontana, Nikolaos Salavrakos, Mara Bizzotto, Jaroslav Paška, Bastiaan Belder, Juozas Imbrasas v imenu skupine EFD

Postopek : 2011/2756(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0390/2011
Predložena besedila :
B7-0390/2011
Sprejeta besedila :

B7‑0390/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o Siriji, Jemnu in Bahrajnu v okviru razmer v arabskem svetu in Severni Afriki

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o krizi na Bližnjem vzhodu, v Siriji, Bahrajnu in Jemnu,

–   ob upoštevanju govora ameriškega predsednika z dne 19. maja 2011 v zvezi z upori v podporo demokraciji v arabskem svetu, zlasti v Siriji in Jemnu,

–   ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije/podpredsednice Komisije o Siriji z dne 20., 11. in 6. junija 2011 ter o Jemnu z dne 3. in 30. junija 2011,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Jemnu z dne 20. junija, o Siriji z dne 20. junija 2011 ter o Bahrajnu z dne 23. maja 2011,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki so ga podpisali tudi Bahrajn, Sirija in Jemen,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1975, ki sta jo podpisala tudi Sirija in Jemen,

–   ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o kršitvah človekovih pravic v Siriji z dne 22. junija 2011,

–   ob upoštevanju izjave zunanje ministrice ZDA glede premika sirskih vojaških enot na območje ob turški meji,

–   ob upoštevanju govora ameriškega predsednika Baraka Obame o Jemnu in zahtevi za prenos oblasti z dne 19. maja 2011,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki sta ga podpisala tudi Jemen in Sirija,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je v arabskem svetu in Severni Afriki politična dinamika še vedno negotova, skupine, katerih cilj je verska skrajnost in nestrpnost, pa lahko zlorabijo proces političnega prehoda,

B.  ker je politična nestabilnost v regiji bistven vzrok za neobvladljive migracijske tokove v Evropsko unijo; ker so ti tokovi še posebej zaskrbljujoči, saj lahko zaostrijo napetosti, ne le med izvornimi in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami,

C. ker naj bi bilo več kot 1300 Sircev ubitih, 10 000 pa jih je končalo v zaporu, odkar so marca v mestu Deraa na jugu države izbruhnili protivladni protesti, s katerimi so skušali strmoglaviti predsednika Bašarja al Asada,

D. ker je iz mest in vasi na severu Sirije, kot sta Jisr al Shughor in Khirbet al jouz, čez mejo v Turčijo zbežalo 11 000 ljudi, potem ko so jih napadle varnostne sile, zveste predsedniku Bašarju al Asadu,

E.  ker so sirske varnostne sile začele izvajati represijo nad tamkajšnjim civilnim prebivalstvom z uboji protestnikov, aretacijami protivladnih aktivistov in pregonom civilistov iz njihovih domov, zaradi česar jih je več tisoč zbežalo čez mejo v Turčijo,

F.  ker borci za človekove pravice poročajo, da je bilo 24. junija 2011 v spopadih med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami po državi v sirskem glavnem mestu Damasku ter mestih Homs in Kiswah ubitih najmanj 15 ljudi,

G. ker naj bi po splošnih poročanjih Islamska republika Iran sirski vladi pomagala pri zatiranju protestnikov, in sicer naj bi al Asadovemu režimu zagotavljala opremo in drugo logistično podporo,

H. ker je sirska vlada v poskusu, da bi preusmerila pozornost z zatiranja protestnikov, 5. junija poslala civiliste na Golansko planoto na sirsko-izraelski meji, da bi izzvala izraelske varnostne sile k sprejetju kazenskih ukrepov za poskuse civilnih aktivistov, da bi prečkali mejo,

I.   ker je predsednik Bašar al Asad 20. junija napovedal načrt za reforme in pri tem pozval, da je treba ponovno napisati sirske ustavo in pripraviti osnutek nove volilne zakonodaje,

J.   ker se je 27. junija v Damasku zbralo 150 sirskih intelektualcev in aktivistov, med katere spadajo nekatere najuglednejše opozicijske osebnosti, da bi razpravljali o načrtih za miren prehod k demokraciji,

K. ker je Evropska unija 23. junija 2011 razširila omejevalne ukrepe proti Siriji iz sklepa 2011/273/SZVP z dne 9. maja, ki so bili uvedeni proti 13 uradnikom in pripadnikom sirskega režima, za katere se je ugotovilo, da so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva,

L.  ker pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Sirsko arabsko republiko na drugi še ni bil podpisan; ker se podpis tega sporazuma na zahtevo Sirije odlaša že od oktobra 2009; ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven del tega sporazuma,

M. ker se jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh trenutno zdravi v glavnem mestu Savdske Arabije Riadu, potem ko je bil 3. junija v napadu na mošejo v njegovi palači v mestu Sana’a hudo poškodovan in se od takrat ni pojavil v javnosti,

N. ker se je v Jemnu zbralo več sto tisoč protivladnih protestnikov, ki so zahtevali, naj družina predsednika Alija Abdulaha Saleha in člani njegovega ožjega kroga zapustijo državo,

O. ker je bilo v mestu Taiz na jugu države 31. maja ubitih 50 protestnikov,

P.  ker je jemenska parlamentarna koalicija (JMP) 21. maja podpisala prehodni dogovor, ki ga je pripravil Svet za sodelovanje v zalivu in na podlagi katerega bi moral predsednik Saleh po tridesetih dneh prenehati opravljati svojo funkcijo, po šestdesetih dneh pa bi morali razpisati predsedniške volitve,

Q. ker je predsednik Saleh 22. maja prekršil svojo obljubo, da bo podpisal dogovor, kar je EU spodbudilo, da preuči svojo politiko do Jemna, Svet za sodelovanje v zalivu pa je ustavil prizadevanja za mediacijo,

R.  ker so razmere v Bahrajnu še vedno kritične, zaradi kaosa, ki ga povzroča nestabilnost na strani večinsko šiitske populacije v državi, in vmešavanja Islamske republike Iran v notranje zadeve tega zalivskega kraljestva,

S.  ker je kralj Hamad bin Isa al Kalifa napovedal, da namerava uvesti program reform in neodvisno preiskavo dogodkov v tednih protestov, ki so prizadeli državo,

Sirija

 

1.  poziva k takojšnji izpustitvi vseh sirskih političnih zapornikov, ki so v priporu zaradi sodelovanja v protivladnih protestih, prenehanju mučenja in zlorab, ki jih izvajajo sirske varnostne sile, ter odpravi omejitev svobode govora in tiska;

2.  poziva sirsko vlado, naj vsem beguncem omogoči varno vrnitev v svoja mesta in vasi, ki so jih zapustili zaradi splošnega zatiranja protivladnih protestnikov, ter naj ustavi operacije sirskih varnostnih sil, namenjene ustrahovanju in nadlegovanju tamkajšnjega civilnega prebivalstva;

3.  poziva tretje države, kot je Islamska republika Iran, naj sirskemu režimu preneha zagotavljati vojaško, kadrovsko in logistično podporo za zatiranje civilnega prebivalstva;

4.  pozdravlja pobudo predsednika Bašar al Asada za sodelovanje v nacionalnem dialogu, ki bi moral biti učinkovit, takojšen in usmerjen k rezultatom; ta proces bi moral vključevati osnutek ustave, ki bi bil splošno sprejemljiv, dokončno sprejetje nove zakonodaje o političnih strankah, odpravo zagotovila, da ima stranka Baath in njene zaveznice dve tretjini parlamentarnih sedežev, ter uvedbo konkretnega in jasnega časovnega načrta za reforme;

5.  poziva sirsko vlado, naj novinarjem, humanitarnim organizacijam, mednarodnim opazovalcem in visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice takoj omogoči dostop, zlasti do najbolj prizadetih območij, kot so Deraa, Banias in Homs, da bodo ocenili humanitarne razmere v Siriji, vključno z možnostjo preiskave OZN;

6.  poziva sirsko vlado, naj ne sprejema nobenih provokativnih ukrepov proti državi Izrael, ki bi lahko zaostrili napetost med državama in s tem sprožili čezmejni konflikt;

7.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj podprejo mirne demokratične težnje prebivalcev Sirije, naj pregledajo svoje politike do teh držav, spoštujejo pravila ravnanja Evropske unije o izvozu orožja ter naj bodo pripravljene, da v primeru resne zaveze nacionalnih organov pomagajo pri izvajanju konkretnih političnih, gospodarskih in socialnih reformnih programov v teh državah;

Jemen

 

8.  poziva predsednika Alija Abdulaha Saleha k podpisu načrta „30–60“, ki ga je pripravil Svet za sodelovanje v zalivu in na podlagi katerega bi uradno potrdil svoj odstop v tridesetih dneh ter razpis volitev čez šestdeset dni;

9.  poziva jemenske opozicijske stranke, naj si prizadevajo poiskati izhod iz sedanje slepe ulice in oblikujejo vlado narodne enotnosti ter si prizadevajo za nemoten prehod v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v zalivu, da se upoštevajo legitimni interesi vseh prebivalcev Jemna, in jemensko vlado, naj misiji visoke komisarke za človekove pravice dovoli neoviran vstop v državo;

10. poziva mednarodno skupnost, EU, Združene narode in Svet za sodelovanje v zalivu, naj si skupaj prizadevajo spodbujati miren prenos oblasti in zagotovijo, da bistvena infrastruktura v državi, kot so naftne instalacije, ne bo prišla v roke islamskih skrajnežev, ki so zavezniki Al Kajde ali z njo sodelujejo;

11. je zaskrbljen zaradi endemične revščine v Jemnu, izginjanja tamkajšnjih vodnih virov, slabe infrastrukture, naraščanja stroškov za hrano in drugih socialno-ekonomskih stisk; vztraja, naj EU ponudi svojo pomoč pri reševanju teh težav, s čimer bo zmanjšala privlačnost islamskih skupin, kot je Al Kajda;

Bahrajn

 

12. pozdravlja pobudo kralja Hamada bin Iso al Kalifa za sodelovanje v reformnem procesu in nacionalnem dialogu z opozicijskimi silami; pozdravlja predlagano uvedbo neodvisne misije za ugotavljanje dejstev glede nedavnih nemirov;

13. je še vedno zaskrbljen nad prisotnostjo elementov, povezanih z Islamsko republiko Iran, v notranjepolitičnih zadevah Bahrajna;

14. poziva Evropsko unijo, naj podpre nacionalni dialog, ki so ga predlagali lokalni organi, da bo smiseln, usmerjen k rezultatom in povezan s konkretnim časovnim načrtom in merili;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn, vladi in parlamentu Sirske arabske republike ter vladi in parlamentu Republike Jemen.