PREDLOG RESOLUCIJE o Siriji, Jemnu in Bahrajnu v okviru razmer v arabskem svetu in Severni Afriki
4. 7. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Ioannis Kasoulides, Gabriele Albertini, Angelika Niebler, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Andrzej Grzyb, Tokia Saïfi, Michael Gahler, Filip Kaczmarek, Dominique Vlasto, Krzysztof Lisek, Monica Luisa Macovei, Ria Oomen-Ruijten, Mário David, Marco Scurria, Simon Busuttil, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Elena Băsescu, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Seán Kelly, Artur Zasada v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0389/2011
B7‑0449/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o Siriji, Jemnu in Bahrajnu v okviru razmer v arabskem svetu in Severni Afriki
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, Jemnu in Bahrajnu, zlasti resolucije z dne 7. aprila 2011,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, Libiji in Tuniziji,
– ob upoštevanju svojega poročila z dne 24. marca 2011 o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu,
– ob upoštevanju svoje resolucije o reviziji evropske sosedske politike – južni sklop z dne 7. aprila 2011,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije/podpredsednice Komisije o Siriji 18., 22., 24. in 26. marca, 23. aprila ter 6. in 11. julija 2011, o Jemnu 10., 12. in 18. marca, 27. aprila, 11., 26. in 31. maja ter 3. junija 2011 in o Bahrajnu 10., 12. in 18. marca, 3. maja in 1. julija 2011,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije/podpredsednice Komisije v imenu EU o Siriji 29. aprila 2011,
– ob upoštevanju sporočila Dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti z državami južnega Sredozemlja z dne 24. maja 2011 in skupnega sporočila Nov odziv na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011,
– ob upoštevanju izjave o južnem sosedstvu, ki jo je Evropski svet dal na svojem zasedanju 23. in 24. junija 2011,
– ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice o Siriji z dne 29. aprila 2011,
– ob upoštevanju sklepov Sveta 2011/273/CFSP z dne 9. maja 2011, 2011/302/CFSP z dne 23. maja 2011 in 2011/367/CFSP z dne 23. junija o Siriji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 23. maja in 20. junija 2011,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN o Siriji z dne 3. junija 2011,
– ob upoštevanju predhodnega poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o Siriji z dne 14. junija 2011,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1990, katere podpisnica je tudi Sirija,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so v Siriji in Jemnu, podobno kot prej v drugih arabskih državah, protestniki mirno izrazili legitimne demokratične težnje in močno željo ljudstva po političnih, gospodarskih in socialnih reformah, s katerimi bi dosegli resnično demokracijo, se borili proti korupciji in nepotizmu ter zagotovili spoštovanje pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zmanjšali socialne neenakosti in ustvarili boljše gospodarske in socialne razmere,
B. ker sta se sirska in jemenska vlada odzvali s povečanjem nasilnega zatiranja; ker so varnostne sile v Siriji in Jemnu prekomerno uporabile silo nad protestniki, zaradi česar jih je veliko izgubilo življenje, utrpelo hude poškodbe in bilo zaprtih, državi pa s tem kršita Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah, ki sta ga podpisali,
C. ker so se demonstracije v Siriji začele v mestu Dara na jugu države ter se nato razširile po državi; ker je sirska vojska oblegala Daro in več drugih mest; ker naj bi bilo več kot 1100 ljudi ubitih, do 10.000 pa samovoljno pridržanih,
D. ker so videoposnetki, ki so bili nedavno predvajani po vsem svetu, pokazali vznemirljive posnetke samovoljno pridržanih sirskih otrok, ki so jih med pridržanjem mučili in z njimi grdo ravnali, kar je v nekaterih primerih, kot v primeru trinajstletnega dečka Hamza Al Katiba, vodilo v njihovo smrt; ker je poleg tega zaradi uporabe pravega streliva proti protestnikom umrlo najmanj 30 otrok, kakor je 31. maja 2011 poročala agencija OZN za otroke UNICEF,
E. ker pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Sirsko arabsko republiko na drugi še ni bil podpisan; ker se s podpisom tega sporazuma na zahtevo Sirije odlaša že od oktobra 2009; ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven del tega sporazuma,
F. ker je Jemen najrevnejša država na Bližnjem vzhodu z zelo razširjeno podhranjenostjo, s pojemajočo zalogo nafte, z naraščajočim prebivalstvom, s šibko osrednjo vlado, z vedno večjim pomanjkanjem vode in le malo naložbami v državno gospodarstvo; ker obstaja resna skrb, da bo jemenska država razpadla, saj v njej od februarja traja krhko premirje s šiitskimi uporniki na severu, separatističnim gibanjem na jugu in številnimi pripadniki Al Kajde, ki domnevno uporabljajo Jemen kot zaledje,
G. ker predsednik Ali Abdulah Saleh, ki je bil ranjen v bombnem napadu in se zdravi v Savdski Arabiji, ni hotel podpisati pobude Sveta za sodelovanje v Zalivu za politično tranzicijo, ki sta jo podpisali vladajoča stranka in opozicijska koalicija,
H. ker so bile nacionalne izredne varnostne razmere v Bahrajnu preklicane 1. junija, kralj Hamad Bin Isa Al Kalifa pa je pozval k nacionalnemu dialogu, ki se je začel 2. julija,
I. ker je Evropska unija večkrat izrazila svojo zavezanost svobodi veroizpovedi, vesti in misli ter poudarila, da so vlade povsod po svetu te svoboščine dolžne zagotavljati,
1. ostro obsoja nasilno zatiranje miroljubnih protestnikov, ki ga izvajajo varnostne sile v Siriji in Jemnu, ter izraža sožalje družinam žrtev; izraža svojo solidarnost z ljudmi v teh državah, pozdravlja njihov pogum in odločnost ter močno podpira njihove upravičene demokratične težnje;
2. poziva sirske in jemenske oblasti, naj se vzdržijo uporabe sile proti protestnikom ter spoštujejo njihovo pravico do svobodnega zbiranja; poudarja, da bi morali odgovorni za smrtne žrtve in povzročene poškodbe odgovarjati pred sodiščem; poziva oblasti, naj nemudoma izpustijo vse politične zapornike, zagovornike človekovih pravic, novinarje in miroljubne protestnike, z zakonom in v praksi zagotovijo svobodo izražanja in združevanja, pospešijo ukrepe za boj proti korupciji, zagotovijo enake pravice za manjšine, dostop do sredstev komuniciranja, kot so internet in mobilni telefoni, ter dostop do neodvisnih medijev;
3. poudarja, da mora imeti uporaba sile, ki jo je država uporabila proti lastnemu ljudstvu, neposredne posledice na dvostranske odnose z Evropsko unijo; opominja visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, da lahko EU uporabi številna sredstva, ki odvračajo od takšnih dejanj, na primer zamrznitev premoženja ali prepoved potovanj; hkrati pa ponavlja, da revizija dvostranskih odnosov ne sme vplivati na prebivalce države;
4. poziva sirske in jemenske oblasti, naj se nemudoma odzovejo na številne pozive k demokratičnim, gospodarskim in socialnim reformam; izraža veliko podporo reformam, ki vodijo v demokracijo, pravno državo in socialno pravičnost v Siriji in Jemnu; poudarja, da je sedanjo krizo v teh državah mogoče rešiti le z odprtim in plodnim političnim procesom in dialogom, ki ju je treba začeti izvajati nemudoma in brezpogojno s sodelovanjem vseh demokratičnih političnih sil in civilne družbe;
5. ostro obsoja naraščanje nasilja v Siriji in nenehno resno kršenje človekovih pravic; obžaluje, da izredne razmere, ki so bile 21. aprila odpravljene, v resnici še vedno veljajo, pa tudi, da niso bile izvedene reforme, ki jih je oznanil predsednik Asad, in da so politični zaporniki še vedno v zaporu kljub nedavni predsednikovi napovedi amnestije; poziva sirske oblasti, naj nemudoma nehajo oblegati prizadeta mesta, humanitarnim agencijam in delavcem pa omogočijo takojšen in neoviran dostop do njih;
6. zahteva od sirskih oblasti, naj nemudoma izpustijo vse otroke, aretirane med dušenjem demonstracij oziroma podobnimi dogodki, naj skrbno raziščejo vse prijavljene primere nasilja nad otroki in se vzdržijo nadaljnjih aretacij otrok in nasilja nad njimi ali vseh drugih kršitev otrokovih pravic;
7. pozdravlja odločitev Sveta, da bo uvedel omejitvene ukrepe proti Siriji in vsem odgovornim za nasilje nad civilnim prebivalstvom, ustavil vse priprave za nove programe dvostranskega sodelovanja in zamrznil potekajoče dvostranske programe s sirskimi oblastmi v evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu in instrumentu MEDA, da bo pozval Evropsko investicijsko banko, naj v tem času ne odobri novih operacij financiranja v tej državi, da bo glede na dogajanje razmislil o ustavitvi nadaljnje pomoči Siriji in da ne bo nadaljeval dela za pridružitveni sporazum s to državo;
8. močno podpira diplomatska prizadevanja EU in njenih mednarodnih partnerjev, da bi varnostni svet OZN obsodil nasilje, do katerega prihaja v Siriji, in poziva sirske oblasti k podpiranju legitimnega stremljenja sirskega naroda; obžaluje, da ta prizadevanja doslej niso obrodila sadov, da se ne da sprejeti resolucije in da varnostni svet OZN ni sprejel nobenega stališča; poziva Rusijo in Kitajsko, stalne člane varnostnega sveta OZN, ki so izrazili pomisleke, naj zagotovijo, da se bo lahko varnosti svet OZN ustrezno odzval na razmere v Siriji; poziva visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, naj prepriča oblasti v obeh državah, da bi varnostnemu svetu OZN morali omogočiti, da bi prevzel svojo odgovornost;
9. poziva sirske oblasti, naj dovolijo tujemu tisku in neodvisnim opazovalcem OZN v državo, da bi preverili trditve o „oboroženih tolpah skrajnežev“, ki naj bi streljali na varnostne sile, saj režim s tem opravičuje vse to nesprejemljivo prelivanje krvi;
10. pozdravlja, da EU ceni prizadevanja Turčije in drugih regionalnih partnerjev glede različnih vidikov krize, zlasti na humanitarnem področju, in bo pri obravnavi razmer v Siriji sodelovala z njimi; poziva Turčijo in EU, naj okrepita usklajevanje svoje zunanje politike, in močno spodbuja k usklajenim prizadevanjem v podporo demokratizaciji in razvoju na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki;
11. obžaluje, da jemenske oblasti diplomatom, vključno z generalnim sekretarjem in veleposlaniki držav Sveta za sodelovanje v Zalivu, veleposlaniki EU, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, 22. maja niso omogočile varnega odhoda iz veleposlaništva Združenih arabskia emiratov v Sani; poziva jemenske oblasti, naj spoštujejo dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih;
12. močno obsoja nedavne napade v Jemnu, tudi napad na predsednika Saleha 3. junija; poziva vse strani, naj ustavijo sovražnosti in se držijo trajnega premirja; poziva jemenske oblasti, naj se zavežejo k mirnemu in vključujočemu političnemu procesu tranzicije v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v zalivu;
13. poziva Savdsko Arabijo, naj nadaljuje izvajanje ustrezno spremenjenega načrta za končanje politične krize ter pri tem upošteva, da predsednika Saleha ni v državi iz zdravstvenih razlogov, in naj ga prepriča, da se iz istih razlogov ne bo vrnil, že sedaj pa naj se začne tudi dvomesečno obdobje, po koncu katerega bi bilo treba oblikovati vlado narodne enotnosti pod sedanjim podpredsednikom, ki bo pozval k svobodnim in pravičnim volitvam v skladu z jemensko ustavo;
14. je zaskrbljen, ker ni poročil o delu odbora na visoki ravni, ki ga je imenovala jemenska vlada, da bi preiskal napad na protestnike 18. marca v Sani, ko je bilo ubitih 54 ljudi, več kot 300 pa je bilo ranjenih; ponovno poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj podpre pozive k neodvisni mednarodni preiskavi tega incidenta;
15. pozdravlja misijo urada visoke komisarke OZN za človekove pravice v Jemnu, ki je ocenila tamkajšnje razmere glede človekovih pravic in bo oblikovala priporočila za jemensko vlado in mednarodno skupnost; pozdravlja zahtevo Sveta za človekove pravice uradu visoke komisarke OZN za človekove pravice, naj v Sirijo nemudoma napoti misijo za ugotavljanje dejstev; poziva sirske oblasti, naj z uradom popolnoma sodelujejo in misiji dovolijo dostop;
16. poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj podprejo mirne demokratične težnje prebivalcev Sirije in Jemna, nadalje pregledajo svoje politike za te države, spoštujejo kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja ter naj bodo v primeru resne zaveze nacionalnih organov pripravljene pomagati pri izvajanju konkretnih programov političnih, gospodarskih in socialnih reform v teh državah;
17. pozdravlja odpravo nacionalnih kriznih razmer v Bahrajnu in poziv kralja Hamada Bin Isa Al Kalifa k narodnemu dialogu; poudarja, da bi bil potreben obširen, miren in ploden dialog, ki bi pripeljal do vključujočega procesa reform; poziva oblasti v Bahrajnu, naj delujejo v skladu z ustreznimi mednarodnimi normami in standardi glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva jih, naj protestnikom ne izrekajo smrtnih kazni;
18. je zaskrbljen zaradi poročil o zadržanju, mučenju, ustrahovanju in sojenju zdravstvenih delavcev v Bahrajnu; obsoja preganjanje zdravnikov in medicinskih sester, obtoženih, da so med protesti v Bahrajnu zdravili ranjence; poziva bahrajnske oblasti, naj izpustijo vse zdravstveno osebje, ki je bilo med protesti aretirano;
19. zelo podpira zavezanost EU zaščiti civilistov v Libiji, tudi s povečanjem pritiska na tamkajšnji režim, in podpori pri gradnji demokratične libijske države; pozdravlja odločitev EU, da bo zaostrila sankcije zoper ta režim in na seznam o zamrznitvi premoženja dodala šest pristaniških uprav, ki so pod nadzorom režima;
20. pozdravlja, da je 27. junija 2011 Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloge za prijetje Moamerja Abu Minjara Gadafija, Saifa Al Islama Gadafija in Abdulaha Al Sanusija, ter poziva vse države, tudi tiste, ki niso podpisnice Rimskega statuta, naj naloge v celoti izvedejo;
21. pozdravlja proces reform v Maroku, zlasti predlagano ustavno reformo, za katero je bil razpisan referendum, kot korak v pravo smer proti odpiranju režima, modernizaciji in demokratizaciji; poziva politične strani v Maroku, naj dejavno sodelujejo v tem procesu sprememb; se zaveda, da je bil Maroko prva država v tej regiji, ki je v odnosih z EU pridobil prednostni status;
22. pozdravlja pobude, ki jih je najavil alžirski predsednik, da bo pospešil proces demokratizacije in zagotovil boljše upravljanje v svoji državi, tudi z odpravo izrednih razmer in načrtovano ustavno reformo; poudarja potrebo po močni zavezanosti alžirskih oblasti temu procesu reform, ki bi moral biti vključujoč, da bi preprečil napetosti in nasilje;
23. pozdravlja zavezanost političnim reformam v Jordaniji, zlasti revizijo ustave in delo odbora za nacionalni dialog; pozdravlja prizadevanja jordanskih oblasti in poudarja, da je treba reforme konkretno izvajati; želi spomniti, da je EU Jordaniji leta 2010 podelila „prednostno“ partnerstvo;
24. pozdravlja demokratično tranzicijo v Egiptu in Tuniziji kot posledico arabske pomladi; zelo podpira težnje ljudi k svobodi, človekovim pravicam in demokraciji; poziva mednarodno skupnost, naj si nadalje prizadeva za podpiranje in spodbujanje procesa politične reforme v severnoafriških in bližnjevzhodnih državah;
25. želi spomniti, da so bile volitve v ustavodajno skupščino Tunizije preložene iz 24. julija na 23. oktober, ker je potrebno več časa za pripravo glasovanja; podpira zahtevo različnih političnih strank in mladinskih skupin v Egiptu, da bi bilo treba pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami oblikovati novo ustavo in da bi morale politične stranke imeti več časa za pripravo na volitve;
26. poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica, ki bi jo morale oblasti jamčiti; poziva oblasti, naj zanesljivo in učinkovito ščitijo veroizpovedi v svoji državi ter jamčijo za osebno varnost in fizično integriteto pripadnikov vseh veroizpovedi;
27. močno podpira stališče Sveta, da bo morala evropska sosedska politika dorasti novim izzivom v južnem sosedstvu; pozdravlja zavezanost EU in držav članic spremljanju in podpiranju konkretnih prizadevanj vlad, ki se resnično trudijo za politične in gospodarske reforme, pa tudi prizadevanjem civilne družbe; pozdravlja, da je visoka predstavnica/podpredsednica Komisije ustanovila delovno skupino za južno Sredozemlje;
28. pozdravlja sporočila o novem odzivu na spremembe v sosedstvu in o dialogu o migracijah, mobilnosti in varnosti z državami južnega Sredozemlja; te države poziva, naj sprejmejo celovit pristop k upravljanju svojih meja, zlasti v tem spreminjajočem se političnem okviru;
29. pozdravlja tako imenovano deauvillsko partnerstvo s prebivalci te regije, ki so ga sklenile članice skupine G-8; poudarja, da bosta prvi partnerski državi Egipt in Tunizija, članice skupine G-8 pa so pripravljene razširiti to partnerstvo na vse države te regije, ki si prizadevajo za prehod v svobodno, demokratično in strpno družbo;
30. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, vladi in parlamentu Republike Jemen, vladi in parlamentu Republike Turčije, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn, vladi in parlamentu Kraljevine Savdske Arabije, prehodnemu nacionalnemu svetu, vladi in parlamentu Kraljevine Maroko, vladi in parlamentu Ljudske demokratične republike Alžirije, vladi in parlamentu Kraljevine Jordanije, vladi Arabske republike Egipt, vladi Tunizijske republike, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje.