PREDLOG RESOLUCIJE o lakoti v vzhodni Afriki
12. 9. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Charles Tannock, Jan Zahradil, James Nicholson, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki, Valdemar Tomaševski, Geoffrey Van Orden, Adam Bielan, Michał Tomasz Kamiński v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0490/2011
B7‑0490/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o lakoti v vzhodni Afriki
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah Afriškega roga,
– ob upoštevanju izida donatorske konference v Adis Abebi 25. avgusta 2011,
– ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov,
– ob upoštevanju deklaracije OZN o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so Združeni narodi objavili, da v prihodnjih štirih mesecih 750.000 ljudem neposredno grozi lakota ter da 13,3 milijona ljudi v Somaliji, Etiopiji, Keniji in Džibutiju nujno potrebuje pomoč,
B. ker so razmere v državah Afriškega roga ocenjene kot trenutno najhujša kriza preskrbe s hrano na svetu, tako po obsegu kot po resnosti;
C. ker stopnja podhranjenosti ponekod več kot trikrat presega kritične mejne ravni, po ocenah pa je umrlo že več deset tisoč ljudi; ker se bodo po napovedih razmere v državah Afriškega roga pred izboljšanjem še poslabšale, in sicer naj bi kriza dosegla vrhunec oktobra 2011, prvo izboljšanje pa je mogoče pričakovati šele v prvi polovici leta 2012,
D. ker po vsej regiji krizo dodatno zaostrujejo nenehni spopadi in pomanjkanje varnosti, visoke cene hrane, podnebne spremembe, rast prebivalstva, pomanjkljiva infrastruktura in vse skromnejši naravni viri,
E. ker je suša v zadnjih šestih mesecih prizadela že tako nizko produktivno živinorejo, ki jo sedaj pesti še poslabšanje zdravja živine,
F. ker je zlasti Somalija najbolj prizadeta, saj je v tej državi 1,4 milijona ljudi razseljenih, več kot polovica vseh prebivalcev pa je odvisnih od pomoči v hrani; ker je po poročanju Unicefa 780.000 otrok v južni Somaliji akutno podhranjenih,
G. ker je po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih osmih mesecih naraslo število Somalcev, ki potrebujejo človekoljubno pomoč, z 2,4 milijona na 4 milijone, od tega jih 3 milijone živi na jugu države,
H. ker se humanitarne razmere v Somaliji dodatno zaostrujejo zaradi slabega upravljanja in trenutnega konflikta med uporniki in vladnimi silami; ker militantna skupina Al Šabab nadzoruje številne predele, v katerih je bila razglašena lakota, in ni izkazala toliko prilagodljivosti, da bi zahodnim agencijam za pomoč dovolila dostop do tega območja, kar resno otežuje prizadevanja za zagotavljanje pomoči,
I. ker vojaške ozemeljske pridobitve, ki so jih dosegle sile začasne zvezne vlade in misija Afriške unije v Somaliji, zagotavljajo nekaj varnosti – pomoč namreč ne more doseči ljudi, ki jim je namenjena, če ni politične stabilnosti in varnosti,
J. ker se je več kot 860.000 beguncev zateklo v sosednje države, zlasti v Kenijo in Etiopijo, da bi poiskalo zatočišče, hrano in vodo, zaradi česar je begunsko taborišče Dadaab v Keniji preplavilo več kot 420.000 oseb,
K. ker je med begunci 80 % žensk in otrok, ki so na poti v begunska taborišča ali v samih taboriščih žrtve spolnega nasilja in ustrahovanja,
L. ker so bolezni, kot so kolera, ošpice in malarija, vse bolj nevarne za oslabele prebivalce in ker je nujno treba okrepiti pomoč pri oskrbi s hrano, vodo in sanitarnimi sredstvi,
M. ker je EU leta 2011 poleg 680 milijonov dolgoročne pomoči tej regiji do leta 2013 za področje kmetijstva, razvoja podeželja in varnosti hrane namenila še 158 milijonov za humanitarno pomoč, države članice pa 440 milijonov,
N. ker so se voditelji Afriške unije obvezali, da bodo prispevali več kot 350 milijonov ameriških dolarjev za humanitarne operacije,
O. ker je za reševanje sedanjih humanitarnih potreb in preprečitev nadaljnjega poslabšanja razmer nujen okrepljen odziv na krizo; ker Svetovni program za hrano v naslednjih šestih mesecih predvideva 190 milijonov USD primanjkljaja v svojih operacijah, povezanih z odpravljanjem posledic suše v Džibutiju, Etiopiji, Keniji in Somaliji,
P. ker so podnebne spremembe resno prizadele pridelek v regiji, kar je skupaj z globalnim gospodarskim nazadovanjem in naraščanjem cen hrane in goriva zaustavilo zmanjševanje revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja,
Q. ker vse pogostejši piratski napadi v Indijskem oceanu resno ovirajo prevoz blaga v regijo in iz nje,
1. izraža globoko sožalje ob izgubi življenj in trpljenju v tej regiji; poziva k večji mobilizaciji pomoči držav članic za območja z najhujšo lakoto, da bi najbolj ranljivim prebivalcem priskrbeli hrano, zdravstveno oskrbo, čisto vodo in sanitarna sredstva;
2. poziva oblasti in frakcije v regiji, naj dovolijo odprtje koridorjev za humanitarno pomoč, da bo mogoče dostaviti hrano in pomoč globlje v prizadete regije;
3. zahteva, da vse strani nemudoma prenehajo zlorabljati civiliste, zlasti ženske in otroke, da odgovornim za zlorabe sodijo, da prebivalcem zagotovijo dostop do pomoči, vsem ljudem na begu pred spopadi in sušo pa omogočijo prosto gibanje;
4. ostro obsoja islamistično militantno skupino Al Šabab zaradi oviranja agencij za pomoč in Svetovnega programa za hrano, ki prebivalcem ne moreta dostavljati pomoči v hrani po svojih najboljših zmožnostih;
5. poziva mednarodno skupnost, naj svoje programe pomoči v prihodnje osredotoči na dve ravni, in sicer najprej z ohranitvijo sedanjega odziva na humanitarno krizo in nato z dolgoročnejšimi prizadevanji za zagotovitev večje odpornosti prebivalcev na prizadetih območjih, da bi v prihodnosti preprečili trpljenje ljudi;
6. priznava, da je v vseh državah Afriškega roga potreben drzen pristop, ki bo zagotovil tako obnovo kot odpornost, hkrati pa upošteval okolje, ekonomijo pastirskega in nomadskega načina življenja, demografske spremembe, pravično porabo razvojne pomoči, dobro upravljanje in potrebo po odpravljanju odvisnosti;
7. odobrava zavezanost Afriške unije humanitarnim operacijam, vključno z misijo ohranjanja miru Afriške unije v Somaliji (AMISOM), vendar obžaluje, da je doslej bilo napotenih v Somalijo le 9.000 pripadnikov mirovnih sil namesto obljubljenih 20.000;
8. pozdravlja zaveze EU in njenih držav članic; vendar opozarja, da še vedno manjka 1 milijarda USD za nujno pomoč, h kateri so pozvali ZN; poziva mednarodno skupnost, naj pomaga v skladu s svojimi obvezami;
9. priznava, da morajo države članice in mednarodna skupnost podpreti kmetijski sektor in pospešiti naložbe v razvoj podeželja, da bi v prihodnje preprečili lakoto in krize v preskrbi s hrano;
10. priznava Somaliland kot pomembno silo stabilnosti, varnosti in rasti na Afriškem rogu; čestita temu neodvisnemu ozemlju z lastno demokratično izvoljeno vlado za njegovo vlogo pri nasprotovanju Al-Šababu in v boju proti piratom v tej regiji;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju ZN, institucijam Afriške unije, vladam in parlamentom držav članic Medvladne agencije za razvoj (IGAD), vseafriškemu parlamentu, parlamentarni skupščini AKP-EU, predsedstvu skupine G-20 ter vladam držav članic EU.