PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu in Siriji, zlasti v krščanskih skupnostih
24. 10. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Hélène Flautre, Franziska Katharina Brantner, Frieda Brepoels, Judith Sargentini, Ulrike Lunacek, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0542/2011
B7‑0551/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Egiptu in Siriji, zlasti v krščanskih skupnostih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, predvsem resolucije z dne 15. februarja o razmerah v Egiptu, in resolucije z dne 21. januarja 2010 o napadih na krščanske skupnosti,
– ob upoštevanju svojih letnih poročil o stanju človekovih pravic po svetu, zlasti svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2009,
– ob upoštevanju 18. člena splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 ter 18. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ju je podpisal tudi Egipt,
– ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca Združenih narodov za svobodo veroizpovedi ali prepričanja, zlasti tistih z dne 15. decembra 2010 in 18. julija 2011,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije Catherine Ashton o Egiptu, zlasti tiste z dne 10. oktobra o nasilju v Egiptu,
– ob upoštevanju odločitve Evropske komisije z dne 17. avgusta 2011, da Egiptu odobri znesek 100 milijonov EUR, s katerim bi izboljšali življenjske razmere revnih v Kairu, ustvarili več delovnih mest in povečali dostopnost trajnostne energije,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2004 in akcijskega načrta, sprejetega leta 2007,
– ob upoštevanju skupnega poročila o novem odzivu na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011, ki sta ga Evropska komisija in visoka predstavnica Unije naslovili na Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti tistih z dne 7. julija 2011 in 15. septembra 2011,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 10. oktobra 2011,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. oktobra 2011 o ukrepih EU proti Siriji,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisala tudi Sirija,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1975, ki jo je podpisala tudi Sirija,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
O Egiptu
A. ker je bil po napadih na koptske cerkve marca, maja in septembra 2011, na katere se lokalne in nacionalne oblasti niso ustrezno odzvale, saj zlasti v južni provinci Asvan niso učinkovito preganjale storilcev, v Kairu 9. oktobra uprizorjen miroljuben shod, ki se ga je udeležila predvsem koptska skupnost, z njim pa je želela pozvati egiptovske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi aretirali in preganjali storilce in pobudnike napadov na cerkve, sprejeli enotno zakonodajo za izgradnjo verskih središč, učinkovito kriminalizirali versko diskriminacijo ter obnovili cerkev, ki je bila tarča napada; ker se je protest, na katerem so skandirali proti režimu, sprevrgel v masaker, zaradi katerega je umrlo 27 civilistov in domnevno tudi največ trije vojaki, več kot 300 oseb pa je bilo ranjenih, pri tem pa je šlo za največji izbruh nasilja v Egiptu po februarski odstranitvi Mubaraka z oblasti;
B. ker so se egiptovske oblasti na te tragične dogodke odzvale tako, da je začel urad generalnega tožilca preiskovati območje Maspera, da so pod okriljem vojaškega pravosodnega organa sprožile preiskavo ter da so ustanovile odbor za iskanje dejstev, v katerem so bili predstavniki sodstva;
C. ker so se muslimani v prihodnjih dneh pridružili koptskim protestnikom pri demonstracijah zoper versko sektaštvo ter zahtevali nepristransko preiskavo domnevne uporabe smrtonosnega nasilja s strani države in nasilnežev ter podpihovanja k sektaškemu nasilju s strani državnih medijev; ker Kopti predstavljajo približno 10 % egiptovskega prebivalstva in se pritožujejo nad diskriminacijo, vključno s stalnim zavlačevanjem pri podeljevanju dovoljenj za izgradnjo verskih središč; ker je koptski verski voditelj papež Šenuda III, predstavnik pravoslavne koptske cerkve iz Aleksandrije, obsodil nasilje, verski voditelji., tudi veliki imam mošeje Al Azar, Ahmed Al Tajeb, pa sedaj pozivajo k nacionalni enotnosti in medverskemu dialogu;
D. ker so na prvem programu egiptovske državne televizije pozvali Egipčane, naj gredo na ceste in branijo egiptovsko vojsko, ki jo, kot so rekli, napadajo nasilni krščanski protestniki, to pa je dodatno zaostrilo razmere in pomeni tudi razlikovanje med državljani med poročanjem o dogodkih;
E. ker se morajo politični in verski voditelji na vseh ravneh boriti proti ekstremizmu in se zavzemati za medsebojno spoštovanje; ker imajo vse države moralno in pravno dolžnost varovati svobodo veroizpovedi, tako da odstranijo diskriminatorne zakone, ki bi utegnili zanetiti obsežne spore;
F. ker je egiptovski finančni minister Hazem el Beblavi odstopil v znak protesta zaradi ravnanja vlade med spopadi, vendar vrhovni svet oboroženih sil odstopa ni sprejel; ker je egiptovski minister za turizem Abdel Nour kritiziral egiptovsko državno televizijo, saj naj bi hujskala k nasilju proti Koptom, dogodke označil kot katastrofo v vseh ozirih ter dodal, da se oblasti niso srčno spoprijele s krizo;
G. ker se je zakon o izrednih razmerah, ki ga je vrhovni svet oboroženih sil po septembrskih spopadih med protestniki in varnostnimi silami pred izraelskim veleposlaništvom razširil, sedaj vrnil v prvotno obliko in zajema kazniva dejanja, med katerimi so sodeč po uradnih izjavah tudi oviranje prometa, blokiranje cest, objavljanje govoric, posedovanje in trgovanje z orožjem ter „napad na svobodo dela“;
H. ker civilistom, prijetim v skladu z zakonom o izrednih razmerah, sodijo na vojaških sodiščih, ki kršijo pravico do poštenega sojenja, obtožencem pa ne priznavajo pravice do pritožbe; ker organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo na teh posebnih sodiščih od zadušitve protestov obsojenih več kot 12.000 civilistov, pri čemer pa velika večina egiptovskih nevladnih organizacij za človekove pravice, združenj odvetnikov in politikov iz vseh političnih strank vztraja pri tem, da je treba civilistom soditi na civilnih sodiščih in jim s tem omogočiti pošteno sojenje;
I. ker 25-letni pisec bloga in zapornik zaradi ugovora vesti Maikel Nabil Sanad, ki so ga prijeli 28. marca, mu 10. aprila sodili pred vojaškim sodiščem ter ga obsodili na triletno zaporno kazen, saj naj bi na svojem blogu širil laži in govorice o oboroženih silah, od 23. avgusta gladovno stavka; ker se je njegovo zdravstveno stanje, potem ko so mu oblasti odvzele nujna zdravila za srce, precej poslabšalo;
J. ker je bila pred kratkim napovedana ustanovitev odbora, katerega cilj je preverjati civilne institucije in nevladne organizacije ter poostriti pravni nadzor nad tujim financiranjem organizacij civilne družbe, centralna banka pa je prejela zahtevo, naj izvaja nadzor nad vsemi bančnimi transakcijami nevladnih organizacij; ker je tožilec, odgovoren za državno varnost, organizacije, ki so od tujih virov nezakonito prejele sredstva, obenem obtožil veleizdaje in kovanja zarote proti Egiptu, saj naj bi podpirale tuje programe, katerih cilj je ogroziti nacionalno varnost Egipta; ker je bil cilj groženj, ki so bile v burni obrekovalni kampanji na pobudo državnega tiska izrečene nevladnim organizacijam, predvsem tistim, ki so se zavzemale za varstvo človekovih pravic, z zakonom prepovedati te organizacije in jih v očeh javnosti prikazati kot akterje, ki delujejo proti interesom Egipta;
K. ker je vrhovni svet oboroženih sil v uradni izjavi za javnost 12. oktobra 2011 ponovno poudaril, da je zavezan spoštovanju pravice vseh državljanov do mirnih protestov ter do svobode zbiranja, prepričanja in izražanja, saj gre za ustavno zaščitene pravice, ter zatrdil, da bo spoštoval načela pravne države ne glede na to, kdo je storilec;
L. ker je Evropska unija večkrat izrazila zavezanost svobodi veroizpovedi, vesti in misli ter poudarila, da so jo vlade dolžne zagotoviti po vsem svetu; ker je razvoj človekovih pravic, demokracije in državljanskih svoboščin skupni temelj, na katerem Evropska unija gradi odnose s tretjimi državami in je zagotovljen v sporazumih med EU in tretjimi državami;
M. ker je prehodno obdobje po revoluciji 25. januarja v Egiptu minevalo v luči teženj k marginalizaciji žensk, saj so jih izključili iz ustavnega odbora ter odpravili žensko kvoto pri pregledu zakonodaje s področja političnih pravic, slišati pa je bilo tudi klice za odpravo napredka, ki so ga ženske v zadnjem desetletju dosegle na pravnem področju;
O Siriji
N. ker je po nedavno objavljenih ocenah Združenih narodov zaradi okrutnega zatiranja, ki ga sirski režim od marca 2011 izvaja nad svojim prebivalstvom, več kot 3000 ljudi izgubilo življenje, med njimi vsaj 187 otrok, več tisoč pa je bilo ranjenih, aretiranih, mučenih ali pa so pogrešani; ker varnostne sile v Siriji kljub vsesplošni obsodbi mednarodne skupnosti še vedno in vse pogosteje nasilno ukrepajo proti državljanom in njihovim družinam, jih zlorabljajo in kršijo njihove človekove pravice;
O. ker z nasilnim zatiranjem, kot kaže, ni uspelo oslabiti ali ustrahovati sodelujočih pri vstaji in uporu proti Asadovemu režimu, temveč se, ravno nasprotno, zdi, da se v nekaterih glavnih mestih gibanje krepi in vodi na pot državljanske vojne, ki bi utegnila omajati celotno regijo;
P. ker prizadevanja Turčije in Arabske lige za posredovanje pri iskanju miroljubne rešitve za vstajo doslej niso bila uspešna;
Q. ker je visoka komisarka ZN za človekove pravice pozvala mednarodno skupnost, naj ukrepa in zaščiti civiliste pred nasiljem režima; ker je generalni sekretar ZN 17. oktobra pozval sirski režim, naj preneha ubijati civiliste ter dovoli mednarodno preiskavo kršitev človekovih pravic;
R. ker želi sirski režim kljub navedenim pozivom in prizadevanjem mednarodne skupnosti še vedno z vojsko zatreti upor, s čimer prispeva k militarizaciji spora, čeprav trdi ravno nasprotno; ker Bašar Al Asad ni uresničil reform in pomilostitev, ki jih je najavil in obljubil;
S. ker je Svet v sklepih z dne 10. oktobra 2011 pozdravil prizadevanja sirske politične opozicije za ustanovitev enotne platforme, pozval tudi mednarodno skupnost, naj ta prizadevanja pozdravi, poudaril, da je ustanovitev sirskega nacionalnega sveta pozitiven korak naprej, in pozdravil zavezanost tega sveta nenasilju in demokratičnim vrednotam; ker so poslanci Evropskega parlamenta v zadnjih mesecih ob več priložnostih izmenjali mnenja s predstavniki sirske opozicije v izgonu;
O Egiptu
1. ponovno izraža solidarnost z Egipčani v tem kritičnem in težavnem obdobju demokratične tranzicije v državi in ponovno potrjuje svojo podporo njihovim upravičenim demokratičnim težnjam; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do združevanja, pravico do miroljubnega zbiranja in svobodo izražanja;
2. ostro obsoja vsa nasilna dejanja in obžaluje t.i. dogodke pri Masperu, v katerih je umrlo več kot 20 ljudi, 300 pa je bilo ranjenih, družinam žrtev pa izreka sožalje in izraža solidarnost z njimi; je pretresen zaradi prizorov nasilnih napadov, tudi s tanki, in nesorazmernega nasilja, ki ga je uporabila egiptovska vojska nad protestniki;
3. poudarja, da so dogodki pri Masperu v popolnem nasprotju z duhom s trga Tahrir, in poudarja, kako pomembno je, da neodvisno civilno sodstvo izvede nepristransko, temeljito in pregledno preiskavo teh dogodkov, da bi vsi storilci odgovarjali za nasilje; poudarja, da so poročila o dezinformacijah in sovražnem govoru medijev še posebej zaskrbljujoča in da je treba to vprašanje podrobno obravnavati;
4. poziva egiptovske oblasti, naj sprejmejo ustrezno politiko in pravni okvir za boj proti vsem oblikam diskriminacije ter naj zagotovijo enakost vseh Egipčanov; v zvezi s tem pozdravlja spremembo kazenskega zakonika, ki za kaznivo dejanje razglaša vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase, jezika, vere ali prepričanja; kljub temu poudarja, da je treba sprejeti celosten pravni okvir in oblikovati politiko za boj proti vsem oblikam diskriminacije, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;
5. je seznanjen z napovedmi o tem, da nameravajo oblasti spremeniti pravni okvir za izgradnjo novih verskih središč in preučiti možnost legalizacije obstoječih; poudarja, da je v zvezi s tem izjemno pomembno uporabiti enoten zakonik za vsa verska središča ne glede na to, kateri veri pripadajo, saj bi tako preprečili dodatno diskriminacijo;
6. obžaluje, da vlada še ni sprejela ali spremenila osnutkov zakonodaje o enotnih verskih središčih in prepovedi diskriminacije, za katere je po napadu na cerkev v Imbabi obljubila, da jih bo spremenila;
7. je zaskrbljen nad dejstvom, da zakon o izrednih razmerah varnostnim silam daje varnostnim silam neomejena pooblastila glede preiskovanja, aretacij in pridržanja; zahteva, da se v skladu s prvotnimi zahtevami iz revolucije 25. januarja in v skladu z napovedmi o umiku zakona o izrednih razmerah še pred volitvami, ki sta jih podala vrhovni svet oboroženih sil in vlada, ukine izredno stanje; poziva egiptovske oblasti, naj prenehajo predajati civiliste vojaškim sodiščem in naj jim zagotovijo pošteno sojenje; poudarja, da obnovitev in polno izvajanje zakona o izrednih razmerah ter razširitev pristojnosti vojaških sodišč na celoten Egipt, da bi upravičili njihovo vsesplošno uporabo, povečuje dvome v to, ali sta vlada in vrhovni svet oboroženih sil dejansko zavezana zahtevam iz revolucije 25. januarja, in pomeni oviro demokratični tranziciji Egipta do zakonodajnih volitev, predvidenih za 28. november in 23. januar;
8. obžaluje, da se ravnanje Egipta z zagovorniki človekovih pravic in političnimi aktivisti po odstavitvi nekdanjega predsednika očitno ni kaj prida spremenilo; izraža zaskrbljenost zaradi večkratnih napadov egiptovskih oblasti na organizacije civilne družbe, ki prejemajo sredstva iz tujine; poziva oblasti, naj objavijo poročilo preiskovalne komisije, ustanovljene pod okriljem ministra za pravosodje, ki bi naj preiskala financiranje egiptovskih nevladnih organizacij iz tujine; je zaskrbljen zaradi poročil, da so trenutno številne nevladne organizacije, tudi zagovorniki človekovih pravic, tarča tovrstne preiskave in da jih vlada blati v medijih;
9. poudarja, kako pomembna je civilna družba v vsaki demokratični družbi, in v zvezi s tem poziva egiptovske oblasti, naj začnejo v procesu demokratične tranzicije tesno sodelovati in se posvetovati z organizacijami civilne družbe, tudi o volilnem postopku, in naj prenehajo z vsemi oblikami nadlegovanja ali zastraševanja organizacij civilne družbe, ki jih izvajajo sedaj, bodisi posredno ali neposredno, predvsem pa naj umaknejo vse kazenske obtožbe in ukinejo medijsko kampanjo proti nevladnim organizacijam; poziva egiptovske oblasti, naj sprejmejo novo pridružitveno zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in v tesnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami in skupinami za varstvo človekovih pravic;
10. obsoja vse oblike diskriminacije in netolerantnosti, ki temelji na veroizpovedi in prepričanju, zoper vernike, verske odpadnike in neverne osebe, pa tudi diskriminacijo in netolerantnost na podlagi spola, narodnosti in jezika ali invalidnosti, spolne usmerjenosti in spolne identitete; ponovno poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica;
11. ponovno izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med verskimi in drugimi skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in ekstremistični radikalizaciji;
12. obžaluje, da je bilo ministrstvo za medije po ukinitvi ponovno ustanovljeno, saj ogroža svobodo izražanja in svobodo tiska; je močno zaskrbljen zaradi nenehnih pritiskov na znanega televizijskega voditelja Yosrija Foudo, ki je sklenil v znak protesta proti oblastem, ki želijo zatreti svobodo izražanja, 21. oktobra ukiniti svojo politično pogovorno oddajo; je zelo zaskrbljen nad tem, da je vlada s 7. septembrom zamrznila podeljevanje licenc progresivnim političnim programom;
13. zahteva reformo varnosti v Egiptu in meni, da je treba večjo pozornost nameniti vprašanju svobode veroizpovedi in položaja verskih manjšin v sporazumih in pri sodelovanju s tretjimi državami ter v poročilih o človekovih pravicah, da je treba pripraviti konkretne in takojšnje ukrepe v podporo delu nevladnih organizacij in zagovornikov človekovih pravic v skladu s smernicami EU za zagovornike človekovih pravic ter da je treba sprejeti strategijo EU o človekovih pravicah v Egiptu, ki bi temeljila na posvetovanjih z neodvisnimi egiptovskimi nevladnimi organizacijami;
14. poudarja, kako pomembna sta svoboda izražanja in pluralnost medijev; je v zvezi s tem zaskrbljen nad čedalje pogostejšimi poročili o cenzuri in pritisku na novinarje in pisce blogov; poziva egiptovske oblasti, naj opustijo nepravičen in odvraten pregon Maikela Nabila Sanada, in zahteva njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev, pa tudi izpustitev vseh drugih oseb, ki so neupravičeno zaprte, ker so miroljubno izrazile svoje mnenje v Egiptu;
15. poudarja, da je spoštovanje pravic žensk, enakosti spolov in politične udeležbe žensk nujno za dejanski demokratični razvoj Egipta; poziva oblasti, naj spodbujajo enakost spolov, se zavzemajo za odpravo diskriminacije žensk, se borijo proti nasilju na podlagi spola ter spodbujajo enakopravno udeležbo žensk v javnem gospodarskem in političnem življenju;
O Siriji
16. ostro obsoja nesorazmerno in surovo nasilje proti mirnim protestnikom ter sistematično preganjanje prodemokratičnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev;
17. zahteva odstop Bašarja al Asada, katerega režim je po nenehnem neusmiljenem zatiranju sirskega prebivalstva izgubil vsakršno legitimnost; meni, da bi njegov odstop omogočil in olajšal proces tranzicije, ki bi moral temeljiti na verodostojnem in vključujočem dialogu, pri katerem bi sodelovale vse demokratične sile in akterji sirske družbe, da bi se začele prodorne demokratične reforme;
18. ponovno izraža solidarnost in močno podporo boju Sircev za svobodo, demokratične spremembe in konec avtoritarnega režima; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj organiziranim sirskim demokratičnim opozicijskim silam v Siriji in zunaj države zagotovi potrebno močno politično in tehnično podporo, da bi bil njihov miroljuben boj uspešen;
19. ponovno izraža globoko zaskrbljenost nad hudimi kršitvami človekovih pravic s strani sirskih oblasti, vključno z množičnimi aretacijami, zunajsodnimi usmrtitvami, samovoljnim pridržanjem in mučenjem; meni, da lahko te razširjene in sistematične kršitve obveznosti Sirije po mednarodnem pravu človekovih pravic pomenijo zločine zoper človečnost; meni, da bi moral Varnostni svet OZN predati Sirijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bi bilo zadoščeno pravičnosti za sirsko prebivalstvo in da bi se izognili dodatnim žrtvam;
20. poudarja poziv sirskih nasprotnikov režima in protestnikov po napotitvi mednarodnih opazovalcev, da bi preprečili napade na civiliste, in po omogočitvi neomejenega dostopa mednarodnim humanitarnim organizacijam, organizacijam za človekove pravice ter mednarodnim medijem v državo;
21. obžaluje vse pogostejše čezmejne vpade sirskih vojakov na libanonsko ozemlje, kjer pogosto poročajo o ubojih in ugrabitvah; v zvezi s tem poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj pridobi zagotovilo libanonskih oblasti, da bodo zagotovile zaščito in varnost vseh sirskih državljanov, ki pobegnejo iz države ter upoštevale humanitarno pravo;
22. spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico, Svet in države članice, naj še naprej tesno sodelujejo s Turčijo in ostalimi sirskimi sosedami, Arabsko ligo in drugimi mednarodnimi akterji, da bi v Varnostnem svetu ZN poiskali skupno stališče za rešitev krize in povečali pritisk na sirski režim, da bo prenehal z vojaškim posredovanjem zoper lastno ljudstvo;
23. pozdravlja novi sklop ukrepov, ki jih je EU sprejela proti Siriji; kljub temu poziva Svet, naj poišče način, na katerega bi te ukrepe bolje usmerili, tako da ne bi posredno ali neposredno vplivali na civilno prebivalstvo, katerega vsakodnevno življenje se je v zadnjih mesecih naglo poslabšalo; meni, da morajo posamezniki, ki so zagrešili zločine, zanje odgovarjati;
24. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Egipta, vladi in parlamentu Sirije, generalnemu sekretarju Arabske lige in generalnemu sekretarju Združenih narodov.