PREDLOG RESOLUCIJE o bližajočem se vrhovnem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
9. 11. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Reinhard Bütikofer, Raül Romeva i Rueda, Jan Philipp Albrecht, Tarja Cronberg, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
B7‑0578/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o bližajočem se vrhovnem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o bližajočem se vrhovnem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta (P7_TA(2010)0396),
– ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, ki sta bila sprejeta na tretjem zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta decembra 2010, ter skupne izjave, sprejete na srečanju v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev julija 2011 v Budimpešti,
– ob upoštevanju člena 110 svojega poslovnika,
A. ker čezatlantsko partnerstvo temelji na skupnih temeljnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država, ter na skupnih ciljih, kot so socialni napredek in socialna vključenost, odprta in povezana gospodarstva, trajnostni razvoj in mirno reševanje sporov, ter je temelj varnosti in stabilnosti v evro-atlantskem območju,
B. ker imajo EU in ZDA v skladu z mednarodnim pravom in v okviru večstranskih institucij, predvsem sistema Združenih narodov, ključno vlogo na svetovnem prizorišču in so skupaj odgovorne za prispevek k boju proti gospodarskim in finančnim krizam ter podnebnim spremembam, reševanju sporov in razoroževanju, izkoreninjenju revščine in izpolnjevanju drugih razvojnih ciljev tisočletja, zaščiti in spodbujanju človekovih pravic ter pravne države, boju proti terorizmu in širjenju jedrskega orožja ter za privabljanje drugih partnerjev k sodelovanju v teh prizadevanjih,
C. ker je delovanje čezatlantskega ekonomskega sveta in čezatlantskega sveta za energijo namenjeno zagotavljanju boljšega delovanja čezatlantskega trga, ki omogoča trajnostni gospodarski razvoj in socialno pravičnost,
D. ker si EU in ZDA delijo odgovornost za to, da bodo na bližajoči se 17. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Durbanu sprejete ustrezne svetovne zaveze glede učinkovitega boja proti podnebnim spremembam;
Izzivi za svetovno upravljanje podnebja
1. v zvezi s svetovnim upravljanjem podnebja pozdravlja sodelovanje ZDA in EU, da bi v okviru Montrealskega protokola dosegle napredek pri odpravljanju učinkov fluoriranih ogljikovodikov na podnebje; v kontekstu vrha Rio +20 poziva obe strani, naj pripravita konkretne predloge za inovativne vire financiranja ukrepov v državah v razvoju, da bo mogoče doseči cilje konvencij iz Ria, zlasti kar zadeva varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti, prilagajanje neizbežnim podnebnim spremembam in prehod v okolju prijazno gospodarstvo;
2. meni, da je treba okrepiti upravljanje okolja na mednarodni ravni, in priporoča, da se program ZN za okolje preoblikuje v specializirano agencijo ZN; nadalje poziva EU in ZDA, naj razpravljajo o vzpostavitvi mednarodnega okoljskega sodišča;
3. priznava, da obstoječe zaveze in obljube, dane v okviru köbenhavnskega dogovora in dokončno potrjene s sporazumi iz Cancuna, še zdaleč ne zadostujejo za to, da bi lahko povečanje povprečne letne temperature svetovnega površja omejili na 2 ºC, in poudarja, da je treba nujno doseči napredek pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni; poziva ZDA in EU, naj si skupaj prizadevajo za to, da bo na podnebni konferenci v Durbanu sprejet podroben mandat za sklenitev pogajanj o celovitem svetovnem podnebnem sporazumu do leta 2015;
Zunanje zadeve in varnost
4. poudarja, da je arabska pomlad tlakovala pot dolgo pričakovanemu procesu reform v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu; poudarja, da so potrebna tesno usklajena prizadevanja EU in ZDA, da bo mogoče oblikovati učinkovito strategijo za omenjeno regijo, ki bo pospremila in olajšala prehod zadevnih držav v povsem delujoče demokracije; v zvezi s tem poziva EU in ZDA, naj pospešijo usklajevanje, izboljšajo skupne pristope in ustvarijo sinergije z namenom odziva na legitimne težnje ljudi, ki so se pogumno uprli avtoritarnim režimom, pri tem pa preprečijo podvajanje in tekmovanje, ki bi lahko spodkopalo uspeha tega procesa;
5. v zvezi s tem poudarja, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta ključnega pomena za stabilnost in miren razvoj celotne regije; poziva ZDA in EU, naj uresničijo obljube in zaveze ter naredijo vse potrebno, da se bo mirovni proces nadaljeval v skladu z urnikom, ki ga je objavila četverica, in prinesel trajno celovito rešitev, vključujočo preživetja sposobno palestinsko državo, ki bo obstajala v sožitju z Izraelom ter v okviru varnih in zagotovljenih meja; poziva zlasti k skupni pobudi EU-ZDA, ki bo izraelsko vlado prepričala, naj prekliče odločitev o pospešitvi gradnje 2000 enot na Zahodnem bregu in neizplačilu prejetih carin palestinskim oblastem v odgovor na sprejetje Palestine v UNESCO;
6. izraža zaskrbljenost zaradi navedb v zadnjem poročilu agencije IAEA, da ima izraelski jedrski program morebitne vojaške razsežnosti; opozarja na tveganje, da bo prišlo do jedrske oboroževalne tekme na Bližnjem vzhodu; obsoja provokacije na vseh straneh in poudarja, da bi morali mednarodni in regionalni akterji sodelovati, da bi preprečili takšen razvoj dogodkov;
7. je prepričan, da lahko samo obsežna mednarodna diplomatska prizadevanja, vključno s koraki v smeri jedrske razorožitve, opravijo z nevarno in kontraproduktivno naklonjenostjo vlad jedrski tehnologiji, tako v civilne kot v vojaške namene, in poziva vse države, ki imajo jedrsko orožje, naj podprejo predlog generalnega sekretarja ZN o konvenciji proti jedrskemu orožju; odločno podpira načrte za območje brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu in v Evropi, saj bi bil to korak k popolni odpravi jedrskega orožja;
8. poudarja, da je čezatlantska varnost prepletena z varnostno in obrambno politiko EU, podpirajo pa jo tudi skupne institucije, kot sta OVSE in NATO; poziva obe partnerici, naj resno vlagata v razoroževanje in neširjenje orožja na podlagi pogodb ter strožji nadzor nad izdelki z dvojno rabo; poziva ZDA in EU, naj jim arabska pomlad služi kot izkušnja in naj sodelujejo pri pripravi svetovne pogodbe o trgovini z orožjem, ki bi prepovedala prodajo orožja nedemokratičnim in avtoritarnim režimom; poziva zlasti ZDA, pa tudi države članice EU, naj ne podprejo protokola h konvenciji o klasičnem orožju, ki bi dovoljeval uporabo kasetnega streliva;
9. poziva ZDA in države članice EU, naj leta 2012 zagotovijo uspeh konference o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu; poziva ZDA, naj umaknejo svoje taktično jedrsko orožje z evropskega ozemlja, s čimer bodo prispevale k Evropi brez jedrskega orožja, in ratificirajo pogodbo o popolni prepovedi jedrskih poskusov; je globoko zaskrbljen zaradi politike ZDA, ki se zavzemajo, da bi Indija postala nova članica skupine jedrskih dobaviteljic, čeprav noče spoštovati mednarodnih standardov, kot je pogodba o neširjenju;
10. poziva 21 držav članic EU, ki so tudi članice zveze NATO, in ZDA, naj opustijo zamisel o pozitivnem sklepu glede postavitve raketnega ščita na vrhovnem srečanju zveze NATO v Chicagu leta 2012; še zlasti svari pred posledicami izključitve Rusije iz te pobude;
Čezatlantsko gospodarsko sodelovanje in čezatlantski ekonomski svet
11. poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo s ciljem boljšega delovanja čezatlantskega trga na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva pomemben instrument za ponovno uravnoteženje svetovnih trgovinskih odnosov ter reševanje svetovne gospodarske in socialne krize;
12. poziva obe strani, naj priznata, da je trgovinska politika tesno povezana z obeti za svetovno finančno stabilnost in pošteno uskladitev menjalnih tečajev valut pomembnejših gospodarstev; priporoča obema stranema, naj sodelujeta v ustreznem večstranskem okviru, da bi prispevali k zagotavljanju trajnejših ravnovesij v svetovni trgovini, vključno z ukrepi za zmanjševanje agresivne izvozne naravnanosti, zavezujočimi mednarodnimi socialnimi standardi, ponovno opredelitvijo protidampinških pravil, ki bodo vključevala razsežnost okoljskega dampinga, oblikovanjem meril in mej za liberalizacijo trgovine in finančnih storitev, prepovedjo vseh izvoznih kmetijskih subvencij in merili za tuje naložbe v živilski in distribucijski sektor;
13. pozdravlja razmislek o tem, da bi čezatlantskemu ekonomskemu svetu dodelili posebno vlogo usklajevanja strateške gospodarske politike, predvsem kar zadeva vprašanja, povezana s procesom G-20; vseeno opozarja, da bi bilo treba vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta pri opredeljevanju politik skrbno uravnovesiti z nenehnim iskanjem rešitev – v tesnem sodelovanju za zakonodajalci na obeh straneh Atlantika – za konkretna vprašanja na čezatlantski politični agendi, kot so finančni trg, okolju prijazno gospodarstvo, digitalni načrt, visoka tehnologija in politika na področju inovacij;
14. pozdravlja uvedbo sektorske delovne usmeritve v zvezi s surovinami v okviru akcijskega partnerstva za inovacije čezatlantskega ekonomskega sveta; je prepričan, da si vprašanje redkih zemeljskih elementov zasluži posebno pozornost v okviru tega delovne usmeritve; poziva k pripravi načrta za skupne raziskave in k izmenjavi praktičnih zgledov za bistvene surovine, zlasti v okviru tristranskega sodelovanja z Japonsko; poziva k čezatlantskemu sodelovanju v zvezi z izmenjavo podatkov o surovinah, tudi o sekundarnih; je prepričan, da bi moralo takšno sodelovanje zajemati skupne napovedi, analize dobavnih verig, premislek o skupnih zalogah in morebitno uskladitev podatkovnih oblik; je prepričan, da bi čezatlantsko partnerstvo v sodelovanju z Japonsko prispevalo k ustanavljanju svetovnih ustanov za upravljanje surovin, podobnih Mednarodnemu energetskemu forumu (IEF); poziva Evropsko komisijo, naj vprašanje ključnih surovin, zlasti redkih zemeljskih elementov, uvrsti na urnik naslednjega vrhovnega srečanja EU-ZDA.
15. pozdravlja prvo razpravo o plinu iz skrilavca, ki je potekala lani v energetskem svetu EU-ZDA; poziva k večji osredotočenosti na okoljske vplive ekstraktivne industrije in na čezatlantsko sodelovanje v zvezi s tem vprašanjem; poziva Evropsko komisijo, naj zbere več strokovnih mnenj o vplivih pridobivanja in uporabe plina iz skrilavca ter usklajuje ustrezne popravke regulativnega okvira, pa tudi oblikovanje standardov med generalnima direktoratoma za okolje in energijo in Evropsko agencijo za kemikalije ter njihovimi ustrezniki v ZDA, kot je agencija za varstvo okolja; meni, da bi morala takšna prva konkretna izmenjava potekati na enodnevni konferenci leta 2012, najbolje po objavi študije agencije za varstvo okolja o plinu iz skrilavca;
16. spodbuja energetski svet EU-ZDA, naj si prizadeva za usklajevanje energetskih strategij, ki bodo podprle množični razvoj in uvedbo rešitev za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter političnih ukrepov in metod, kar bo morda ustvarilo na milijone novih „zelenih delovnih mest“; poziva obe strani, naj se čim bolj uskladita pri izvajanju trajnostnih meril za biogoriva, vključno s tistimi, ki neposredno ali posredno vplivajo na emisije toplogrednih plinov;
17. obžaluje sprejetje zakona št. 2594 v predstavniškem domu kongresa ZDA, ki ameriškim letalskim družbam prepoveduje spoštovanje zakonodaje EU o sistemu za trgovanje z emisijami; senat ZDA poziva, naj tega zakona ne podpre, čezatlantski ekonomski svet pa, naj spodbudi konstruktiven dialog o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v mednarodnem prometu;
18. se zaveda, da se sistema standardizacije Evropske unije in Združenih držav razlikujeta; meni, da bi moralo biti čezatlantsko sodelovanje kljub tem razlikam osredotočeno predvsem na vprašanja boljšega delovanja čezatlantskega trga; meni, da je treba sodelovanje v zvezi s standardi še posebej okrepiti pri novih tehnologijah, kot so električna vozila, da se pospeši trgovanje in medobratovalnost na tem področju;
19. poziva k boljšemu sodelovanju in izmenjavi praktičnih zgledov v razvoju inovacijske politike, zlasti v zvezi z odprtimi inovacijskimi modeli v korist univerz in akademij, malih in srednjih podjetij ter zasebnega in javnega sektorja;
20. pozdravlja uvedbo pravne podlage, ki jo bo Komisija ZDA za varnost potrošniških proizvodov uporabila na pogajanjih o sporazumu z EU, s katerim naj bi izboljšali izmenjavo informacij o nevarnih proizvodih, poškodbah in korektivnih ukrepih, sprejetih v državah članicah EU in ZDA;
21. meni, da mora zmanjševanje špekulacij na trgih blaga, ki so bile razlog za izjemno nihanje cen hrane v zadnjih letih, postati tema dialoga med obema stranema; v zvezi s tem opozarja, da je treba špekulante odvračati od izbiranja najboljšega pri različnih regulativnih sistemih in nadaljnjega ustvarjanja nestabilnost na trgih blaga z obsežnimi špekulacijami; pozdravlja Dodd-Frankov zakon o reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov v ZDA ter poziva obe strani, naj si še naprej prizadevata za večjo preglednost trgov in omejevanje špekulacij;
22. pozdravlja pobudo, da se vprašanje investicijskega sodelovanja uvrsti v program čezatlantskega ekonomskega sveta; je prepričan, da bi skupna merila na področju investicijskega sodelovanja in zaščite lahko prispevala k vzpostavitvi trajnejšega ravnovesja med pravicami vlagateljev in njihovo odgovornostjo za doseganje ciljev javne politike;
23. poudarja, da so nekatere netarifne ovire za trgovanje in naložbe, ki naj bi jih čezatlantski ekonomski svet odstranil, plod premišljenega dela zakonodajnih teles za pospeševanje socialnih, zdravstvenih, kulturnih ali okoljevarstvenih ciljev, zato ne smejo biti umaknjene brez ustreznega zakonodajnega akta;
24. znova poziva vodstvi EU in ZDA, pa tudi sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih tudi, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v celoti in neposredno vključijo v delo čezatlantskega ekonomskega sveta, saj zakonodajna telesa znotraj svojih izvršilnih vej delijo odgovornost za izvajanje in nadzor mnogih odločitev tega sveta;
Finančna stabilnost in mednarodna regulativna arbitraža
25. poudarja, da tveganje finančnih in monetarnih pretresov, zmanjševanje deleža posojilnih finančnih instrumentov in tveganje ponovnega izpada kreditov še ni odpravljeno; v zvezi s tem poudarja, da so usklajene makroekonomske politike ključnega pomena za trajnostno oživitev svetovnega gospodarstva;
26. poudarja pomen usklajenega pristopa med novoustanovljenim Evropskim odborom za sistemska tveganja in Odborom za finančni nadzor pri opredelitvi, ureditvi in nadzoru finančnih institucij, ki veljajo za „prevelike, da bi lahko propadle“, s končnim ciljem, da takšnih institucij ne bi bilo več;
27. vztraja, da je treba izvajati sporazum Basel III, vključno z zavezujočimi kazalniki finančnih vzvodov in kapitalskimi pribitki za sistemske finančne institucije, standardi za upravljanje likvidnosti ter omejevanjem nagrad in dividend, ki spodbujajo tveganje; poudarja, da bi moralo izvajanje sporazuma Basel III učinkovito izkoreniniti davčne oaze; obžaluje, da so predvidena prehodna obdobja predolga in da povečanje kapitala glede na dramatično in vztrajno finančno krizo ne zadostuje;
28. poudarja, da je primerljivost računovodskih standardov ključna za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev in zagotovitev svetovne primerljivosti podatkov; predlaga oblikovanje javnega in demokratično nadzorovanega mednarodnega organa za računovodske standarde, ki bi odpravil predvsem razhajanja med računovodstvom v EU in ZDA ter s tem grožnjo finančni stabilnosti;
29. poudarja pomen učinkovite izmenjave informacij med zakonodajalci v EU in ZDA, zlasti kar zadeva njihov dostop do repozitorijev sklenjenih poslov za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in do informacij o kapitalskih tokovih in prenosu tveganja med bankami, zavarovalnicami in pokojninskimi skladi ter investicijskimi skladi, da se omogoči spremljanje sistemskih tveganj ter omeji področje uporabe in spodbude za regulativno arbitražo;
30. poudarja, da bi morali regulativni standardi, sprejeti v eni jurisdikciji, služiti kot minimalno merilo za drugo jurisdikcijo, kar bi postopoma izboljševalo mednarodno finančno ureditev, predvsem kar zadeva poravnavo izvedenih zunajborznih finančnih instrumentov, regulacijo bonitetnih agencij, alternativne investicijske sklade, prodajo brez kritja in zamenjavo kreditnega tveganja; v zvezi s tem obžaluje odločitev ZDA, da izvedene finančne instrumente na deviznih trgih izključi iz področja uporabe svojih predpisov o kliringu izvedenih finančnih instrumentov;
Temeljne pravice in varstvo podatkov
31. pozdravlja začetek pogajanj marca 2011 o sporazumu med EU in Združenimi državami o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; pričakuje precejšen napredek teh pogajanj v bližnji prihodnosti; opozarja na svoje stališče iz resolucije z dne 11. novembra 2010 o prihodnjem vrhovnem srečanju EU-ZDA o tem sporazumu istega leta in poudarja, da bi moral takšen okviren sporazum zagotoviti visoko raven zaščite temeljnih pravic, določati pravno zavezujoče in izvršljive standarde varstva podatkov ter vzpostaviti mehanizme za zagotavljanje učinkovitega izvajanja teh standardov v praksi;
32. poziva administracijo ZDA, naj glede na morebitno navzkrižje trgovinskega sporazuma o preprečevanju ponarejanja (ACTA) in temeljnih pravic, ki jih določa ustava ZDA, končno odločitev o ratifikaciji sporazuma ACTA prepusti zakonodajalcem ZDA;
33. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsedujočim čezatlantskega dialoga zakonodajalcev ter sopredsedujočim in sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.