PREDLOG RESOLUCIJE o prispevku skupne ribiške politike k proizvodnji javnih dobrin
9. 11. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Maria do Céu Patrão Neves v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0579/2011
B7‑0579/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku skupne ribiške politike k proizvodnji javnih dobrin
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982,
– ob upoštevanju Kodeksa ravnanja za odgovorno ribištvo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, sprejetega 31. oktobra 1995,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij „Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju“ (KOM(2007)363),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropa 2020 (KOM(2010)2020,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je razvoj ribiškega sektorja kot dejavnosti, ki zajema tri glavna področja, in sicer ulov, predelava in trženje, vezan na morja in druga vodna območja (somornica in sladka voda), kot so reke, jezera, estuariji itd.;
B. ker ribogojstvo (v morju ali sladki vodi, ob obali ali na odprtem morju) predstavlja pomemben in vse vidnejši dopolnilni in sestavni del ribiškega sektorja;
C. ker ribolovna dejavnost vpliva tudi na obalno območje, saj prispeva k njegovemu upravljanju ter socialni in gospodarski dinamiki, kar je zlasti pomembno za tamkajšnje občine, ki so zaradi pomanjkanja delovnih mest in slabega gospodarstva pogosto v slabšem položaju;
D. ker evropski ribiški sektor znatno prispeva k socialnemu razvoju v številnih evropskih regijah, ki so močno odvisne od te dejavnosti, saj ustvarja delovna mesta (neposredno in posredno, višje ali nižje v verigi), ter upoštevaje tudi ribolova in predelave rib zagotavlja več kot 350.000 delovnih mest;
E. ker evropski ribiški sektor precej prispeva k evropski gospodarski rasti, ne le s svojo glavno dejavnostjo, ki je četrta najobsežnejša v svetu in letno zagotavlja 6,4 milijone ton rib, ampak tudi s svojo vlogo v različnih drugih sektorjih, in sicer vse od farmacevtske in kozmetične industrije do športa in turizma;
F. ker evropski ribiški sektor s spodbujanjem in podpiranjem številnih različnih znanstvenih študij, s katerimi se poglablja naše poznavanje oceanografske dinamike, ekosistemov in biologije vodnih vrst, ki so neposredno ali posredno povezane z ribiško dejavnostjo, znatno prispeva tudi k ohranjanju okolja in lajšanju posledic podnebnih sprememb;
G. ker bi morali z reformo skupne ribiške politike zagotoviti okoljsko, socialno in gospodarsko trajnost ribiškega sektorja v različnih hidrografskih bazenih in na obalnih območjih, kjer se ta dejavnost izvaja, kar bomo lažje dosegli prek decentraliziranega upravljavskega modela, s katerim bodo središča odločanja bližje območju dejavnosti, odgovornost zainteresiranih strani pa se bo povečala;
1. ponovno poudarja, da je bil ribolov že od nekdaj pomembna dejavnost za človeško skupnost in je ljudem vedno zagotavljal zdravo prehrano, bogato z beljakovinami, danes pa ima za Evropsko unijo gospodarsko in socialno dodano vrednost, saj prispeva k zanesljivosti preskrbe s hrano in njeni prehranski neodvisnosti; zato meni, da je treba z reformo skupne ribiške politike zagotoviti, da se bo ribištvo s svojimi glavnimi ribiškimi dejavnostmi (ulov, predelava in trženje) na tradicionalnih območjih ohranilo v okviru trajnostnega ravnotežja med varstvom okolja, socialnim razvojem in gospodarsko donosnostjo;
2. opozarja na gospodarski vidik ribiškega sektorja, in sicer na skupno vrednost iztovorjenih proizvodov, ki znaša približno 8 milijard EUR, k temu pa je treba prišteti še vrednosti v višini 3,2 milijardi EUR od ribogojstva in 23 milijard EUR od predelovalne industrije, ter na socialni vidik, saj ob obali živi več kot 40 % evropskih državljanov, ki jim koristi večfunkcionalnost ribolovne dejavnosti;
3. poudarja, da ima ribiški sektor, zlasti mali ribolov, poleg svojih treh glavnih tradicionalnih področij dejavnosti in opaznejšega vpliva na gospodarsko in socialno raven, pomembno vlogo tudi na drugih področjih, kot so kultura, rekreacija, turizem, znanost, energija, okolje in izobraževanje; ribiški sektor ima namreč večfunkcionalno razsežnost in tako ljudem zagotavlja široko paleto javnih dobrin, ki koristijo evropskim državljanom na splošno, ne pa samo tistim, ki so neposredno ali posredno povezani z ribištvom, kar je treba priznati in ceniti;
4. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva dejstvo, da ribiški sektor na kulturni ravni zagotavlja veliko različnih koristi za gastronomijo, etnografijo, zgodovino, literaturo, muzeologijo itd., procesije po morju, okušanje morske hrane, prikaz tradicionalnega načina življenja, tematske razstave in druga ribiška slavja ali podobne dejavnosti, ki jih organizirajo ribiške skupnosti, pa imajo velik pomen za prenašanje kulturne dediščine, ki bi jo bilo treba ohraniti;
5. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva dejstvo, da ribiški sektor omogoča veliko različnih dejavnosti na področju rekreacije in turizma, kot so ribiški turizem, opazovanje kitov in morskih ptic, ekološko potapljanje itd, za razvoj teh in drugih dejavnosti pa so bistvenega pomena znanje in vsakodnevne izkušnje ribičev v zvezi z morjem in njegovimi biološkimi viri ter tako pomenijo dodano vrednost za celotno družbo;
6. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva vlogo ribiškega sektorja na znanstvenem področju, tako da pomorskim znanstvenikom in drugim raziskovalcem pomaga z izkušnjami, zagotavljanjem informacij, poročanjem o označenih živalih in nenavadnih vrstah ter z omogočanjem dostopa do plovil pod nadzorom (opazovanje), spodbujanjem izvidniškega ribištva, s čimer lahko zbirajo pomembne podatke o stanju ribjih staležev in njihovega gibanja (migracija rib) ter tudi o različnih drugih vprašanjih, ki obsegajo vse od podnebnih sprememb (oceanski tokovi) do onesnaženosti (opozarjanje o razlitju nafte);
7. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva, da ima lahko ribiški sektor s spodbujanjem razvoja novih tehnologij, ki bodo morda kasneje za družbo uporabne, pomembno vlogo na energetskem področju; razvoj novih motorjev, ki manj onesnažujejo okolje in porabijo manj goriva, je dober primer energetske učinkovitosti;
8. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva, da je ribiški sektor z varovanjem biotsko občutljivih geografskih območij ter ribogojnih obalnih območij, pa tudi s čiščenjem morja že prevzel vidno vlogo na okoljskem področju, v okviru decentraliziranega upravljanja pa jo lahko še okrepi, tako da prevzame skrb za biološko zaščito ribjih staležev in okoljevarstvo povodja ter priobalnih ribolovnih območij;
9. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva vlogo ribiškega sektorja na izobraževalnem področju, saj spodbuja preživljanje časa na prostem, s čimer se ljudje naučijo spoštovati morje, pridobijo navigacijske sposobnosti in spoznajo empirične modele orientacije, poleg tega pa vpliva na ustvarjalnost na različnih umetniških področjih, kar prav tako krepi spoštovanje do pomorskega življenja;
10. poudarja, da upravljanje ribištva vse bolj temelji na znanstvenih podatkih, kar spodbuja uporabno raziskovanje na tem področju in s tem tudi krepi znanje ter tehnološki razvoj in inovacije v skladu s spodbujanjem pametne rasti iz strategije 2020;
11. poudarja, da je ribiški sektor popolnoma odvisen od zdravja ribjih staležev in ekosistemskega ravnovesja, zato bo poudarek reforme skupne ribiške politike, naloga katere je varovanje in upravljanje morskih virov, ponovno na uresničevanju cilja za učinkovitejše, okolju prijaznejše in konkurenčnejše gospodarstvo v skladu s spodbujanjem trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020;
12. poudarja, da ribolovna dejavnost ob upoštevanju vseh njenih razsežnosti (tudi ribogojstva), njenega neposrednega in posrednega vpliva, tudi na področju proizvodnje javnih dobrin, zagotavlja socialno in teritorialno kohezijo, spodbuja poklicno usposabljanje ter socialno in gospodarsko dinamiko v skladu s spodbujanjem vključujoče rasti iz strategije 2020;
13. meni, da imajo ribolovne dejavnosti pomembno vlogo v širšem obsegu celostne pomorske politike in so odločilni element politik na področju pomorskega prostorskega načrtovanja in v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;
14. poziva Komisijo, naj prizna večfunkcionalnost ribolovne dejavnosti ter pomen njene široke in raznolike proizvodnje javnih dobrin, pri tem pa naj uporabi celosten pristop k sektorju, zlasti v okviru reforme skupne ribiške politike, in naj se izogne ozkogledosti, ki ne ogroža samo neposredne in posredne koristi sektorja, ampak zanemarja tudi splošne koristi njegovih proizvodov;
15. poziva Komisijo, naj v novi okvir skupne ribiške politike vključi večfunkcionalnost ribiškega sektorja in njegovo proizvodnjo javnih dobrin, pri tem pa naj razvoj obalnih območij obravnava kot njen sestavni del (ob upoštevanju podobne strukture in nekatere terminologije, ki se uporablja v okviru skupne kmetijsko politike);
16. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje potrebni pravni okvir za dejavnosti, ki dopolnjujejo tradicionalne dejavnosti izkoriščanja naravnih virov, proizvodnjo in trženje ribolovnih proizvodov brez davka ali drugega bremena za ribiče;
17. poziva Komisijo, naj v okvir reformirane skupne ribiške politike vključi koncept „pogojevanja“, ki se že uporablja v skupni kmetijski politiki, s čimer bo zagotovila ugodnejši položaj za okoljsko prijazno ribolovno prakso, na primer lažji dostop do nepovratnih sredstev;
18. poziva Komisijo, naj v tem odločilnem procesu skupne ribiške politike dosledno upošteva popolno vključitev ribiškega sektorja v strategijo Evropa 2020 in njenega naknadnega prispevka k uresničevanju smernic evropskega razvoja, zastavljenih do leta 2020, pri tem pa naj skupno ribiško politiko prizna kot gonilno silo za razvoj v okviru evropskega projekta rasti in zagotovi potrebne pogoje za razvoj njenega potenciala v celoti;
19. poziva Komisijo, naj uresničuje cilje Rio+20 za odprto gospodarstvo ter za ustvarjanje delovnih mest in izkoreninjenje revščine, pri čemer naj upošteva, da ima ribiški sektor sam po sebi in v okviru celostne pomorske politike pomembno vlogo za uresničevanje teh ciljev;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.