Postopek : 2011/2899(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0584/2011

Predložena besedila :

B7-0584/2011

Razprave :

PV 14/02/2012 - 3
CRE 14/02/2012 - 3

Glasovanja :

PV 16/02/2012 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0052

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 125kWORD 79k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0579/2011
9. 11. 2011
PE472.795v01-00
 
B7-0584/2011

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o prispevku skupne ribiške politike k proizvodnji javnih dobrin


Ulrike Rodust, Josefa Andrés Barea, Ole Christensen, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Guido Milana, Catherine Trautmann v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku skupne ribiške politike k proizvodnji javnih dobrin  
B7‑0584/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije KOM (2011)244 konč.) z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije (KOM(2011)363 konč.) z naslovom Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije (KOM(2010)2020) z naslovom Evropa 2020,

–   ob upoštevanju okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES),

–   ob upoštevanju svežnja reforme skupne ribiške politike, ki ga je Komisija predložila 13. julija 2011,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je ribištvo ena najstarejših človekovih dejavnosti in ker so ribe pomemben in nepogrešljiv element človekove prehrane, ki ga je treba z ohranjanjem in vzdrževanjem zdravih staležev zagotoviti ne samo za sedanje temveč tudi za prihodnje generacije;

B.  ker je vloga ribištva kot dobavitelja hrane za človeško družbo že dolgo splošno sprejeta;

C. ker je morska hrana pomemben vir beljakovin za skoraj tri milijarde ljudi po vsem svetu in ker prispeva k preživetju več kot 540 milijonov ljudi;

D. ker je ribiški sektor, vključno s prostoživečimi ribami in ribami iz ribogojnic, dejavnost, ki prek treh glavnih sklopov (ribolova, predelave in trženja) prispeva k proizvodnji nujnih dobrin;

E.  ker je ribogojstvo, najsi gre za sladkovodno ali morsko, ob obali ali na odprtem morju, čedalje pomembnejši in čedalje bolj nepogrešljiv del ribiškega sektorja;

F.  ker so zdravi staleži rib, zdravi morski ekosistemi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti morij pomembne skupne dobrine, ki jih je treba ohraniti;

G. ker bi morala prenovljena skupna ribiška politika v različnih hidrografskih bazenih, pa tudi na obalnih območjih, kjer ta dejavnost poteka, zagotoviti trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, ki je bistveno za zagotavljanje okoljske, socialne in gospodarske trajnosti ribiškega sektorja;

H. ker je treba za trajnosten in sodoben ribiški sektor, ki je nujen za zagotovitev trajnostnih možnosti zaposlovanja ter ohranjanje mladih v manj razvitih območjih, uporabiti nove in sodobne mehanizme v skladu z razvojem trga in povpraševanjem;

I.   ker je treba v sodobnem ribiškem sektorju diverzificirati dejavnosti tako, da se zagotovita trajnostno upravljanje okolja in ekosistemov ter trajnostni dohodek, pa tudi zadovoljevanje tržnega povpraševanja;

J.   ker ribolovna dejavnost vpliva predvsem na obalna območja in otoke, saj prispeva k njihovemu upravljanju ter socialni in gospodarski dinamiki, kar je zlasti pomembno za tamkajšnje skupnosti, ki so pogosto v slabšem položaju zaradi pomanjkanja delovnih mest in šibkega gospodarstva;

K. ker ribiški sektor EU neposredno in posredno prispeva h gospodarski rasti EU ter k družbenemu razvoju številnih regij, obalnih območij in otokov v Evropi, ki so močno odvisni od te dejavnosti;

L.  ker lahko evropski ribiški sektor s pomočjo celostne pomorske politike, katere glavni cilj je med drugim tudi ohranjanje okolja, sproži in spodbudi številne znanstvene študije, ki bi poglobile naše znanje o oceanografski dinamiki, ekosistemih in biologiji morskih vodnih vrst, ki so neposredno ali posredno povezane z ribištvom;

1.  poudarja, da je ribištvo pomemben sektor v EU, ki evropskim državljanom zagotavlja visoko kakovost hrane ter ustvarja gospodarsko in socialno dodano vrednost za Evropsko unijo; zato mora reformirana skupna ribiška politika zagotoviti trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter ohranjanje in vzdrževanje staležev rib na zdravi ravni, tako da se bodo lahko ribolovne dejavnosti na dolgi rok nadaljevale v tradicionalnih območjih in skupnostih;

2.  poudarja, da mora biti prednostna naloga skupne ribiške politike vzpostavitev ribiškega sektorja, ki bo deloval v skladu z načeli trajnostnega razvoja okolja ter tako zagotovil socialno in gospodarsko korist ribolova za sedanje in prihodnje generacije;

3.  poudarja, da sta obstoj zdravih staležev rib in zdravih morskih ekosistemov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti morja sama po sebi skupni dobrini, ki ju je mogoče zagotoviti le, če se staleže rib upravlja na trajnosten način in če se čim bolj zmanjšajo nepotrebni negativni vplivi na okolje;

4.  poudarja, da skupna ribiška politika s sprejeto uredbo za zagotavljanje trajnostnega ribolova z uporabo previdnostnih ukrepov za odpravo uničujočega ribarjenja z zagotavljanjem obnove preveč izkoriščenih staležev rib ter s sprejetjem ukrepov za zaščito neciljnih vrst prispeva k uresničevanju ciljev strategije EU 2020 glede biotske raznovrstnosti ter k nameri EU, da do leta 2020 zaustavi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev;

5.  opozarja, da ribiški sektor (tudi ribogojstvo) na gospodarski ravni po nekaterih ocenah ustvari 34,2 milijardi EUR prihodka, na socialni ravni pa več kot 350000 delovnih mest v ribištvu, predelavi rib in trženju, zlasti v obalnih ter oddaljenih regijah in na otokih;

6.  poudarja, da ima ribiški sektor poleg svojih treh tradicionalnih področij dejavnosti in najvidnejših vplivov na gospodarski in socialni ravni pomembno vlogo tudi na raznih drugih področjih, kot so okolje, kultura, rekreacija in turizem, znanost, energija in izobraževanje;

7.  poudarja, da je ribiški sektor (vključno s prostoživečimi in ribami iz ribogojnic) eden od najpomembnejših stebrov varnosti preskrbe s hrano v Evropski uniji in da je zaradi tega treba z reformo skupne ribiške politike zagotoviti tudi njegovo trajnost in stabilnost, tako da bi lahko v prihodnosti ustvarili dovolj ustrezno kakovostnih proizvodov za zadovoljitev povpraševanja več kot pol milijarde evropskih državljanov;

8.  poudarja pomen potenciala morskega in sladkovodnega ribogojstva za dopolnitev vloge ribištva in zagotovitev pomembnega dela varnosti preskrbe s hrano v EU;

9.  pozdravlja pripravljenost Komisije za okrepitev sektorja ribogojstva v EU in zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za to; poziva Komisijo, naj določi splošna kvalitativna merila za ribogojstvo, ki bi morala biti zagotovljena v celotni EU in ki bodo upoštevala ekološke in socialne posledice ribogojstva; ob tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvoženi proizvodi iz ribogojstva proizvedeni v skladu z ustreznimi evropskimi standardi kakovosti oziroma ekološkimi merili ali standardi dobrega počutja živali;

10. poudarja, da ima ribiški sektor večfunkcionalno razsežnost, s katero skupnostim prinaša dodatne skupne dobrine, ki niso koristne samo za tiste, ki so neposredno ali posredno povezani z ribištvom, temveč tudi za evropske državljane na splošno, to pa je treba priznati in ceniti; poleg tega veliko evropskih državljanov, ki živijo predvsem na obalnih območjih, uživa ugodnosti večfunkcionalnosti ribištva; poudarja, da proizvodnja teh dodatnih javnih dobrin ne sme biti izgovor za zavlačevanje nujnih reform skupne ribiške politike in ribiškega sektorja, kot sta dopolnjevanje zalog in odstranjevanje presežne zmogljivosti;

11. poudarja, da bi lahko nadaljnja diverzifikacija dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z ribištvom, pomagala pri upočasnitvi odhoda delavcev iz tega sektorja, s čimer bi navade in tradicije različnih regij ostale žive, hkrati pa bi se ustavilo upadanje števila prebivalcev na nekaterih obalnih območjih;

12. poudarja, da upravljanje ribištva čedalje bolj temelji na znanstvenih podatkih, ki spodbujajo uporabne raziskave na tem področju, kar promovira znanje ter krepi tehnološki razvoj in inovativnost v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje pametne rasti;

13. poudarja, da je ribiški sektor v celoti odvisen od zdravja staležev in ravnovesja ekosistema, tako da bo reforma skupne ribiške politike kot varuhinje in upravljavke morskih virov ponovno osredotočena na to z izvajanjem učinkovitejšega, okolju prijaznejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje pametne rasti;

14. poudarja, da ribolovne dejavnosti ob upoštevanju vseh razsežnosti (vključno z ribogojstvom) ter neposrednega in posrednega vpliva, pa tudi proizvodnje skupnih dobrin, zagotavljajo socialno in teritorialno kohezijo ter spodbujajo poklicno usposabljanje in socialno ter gospodarsko dinamiko v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje vključujoče rasti;

15. poudarja, da ribiški sektor sam po sebi ter skozi celostno pomorsko politiko prispeva k uresničevanju ciljev vrha Rio +20 za odprto gospodarstvo, pa tudi k ustvarjanju delovnih mest in izkoreninjenju revščine;

16. poziva Komisijo, naj prizna večfunkcionalnost ribiškega sektorja ter vrednost svoje široke in raznolike proizvodnje skupnih dobrin;

17. poziva Komisijo, naj v svojih prihodnjih predlogih in sklepih zagotovi, da bo skupna ribiška politika prispevala k splošnim ciljem tako kot to velja za strategijo EU 2020, strategijo biotske raznovrstnosti EU do leta 2020 ter doseganje ciljev okvirne direktive o morski strategiji; poziva Komisijo, naj pri razvijanju in izvajanju teh politik upošteva posebne značilnosti ribištva in obalnih regij;

18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov