PREDLOG RESOLUCIJE o prepovedi kasetnega streliva
14. 11. 2011
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Ulrike Lunacek, Reinhard Bütikofer, Tarja Cronberg, Barbara Lochbihler, Raül Romeva i Rueda, Carl Schlyter, Keith Taylor, Malika Benarab-Attou v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0588/2011
B7‑0588/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o prepovedi kasetnega streliva
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Konvencije o kasetnem strelivu, ki je začela veljati 1. avgusta 2010, 8. novembra pa jo je podprlo 111 držav (od tega jih je 108 konvencijo podpisalo, med njimi tri države članice EU, 63 držav jo je ratificiralo, med njimi 19 držav članic EU, tri države pa so k sporazumu pristopile),
– ob upoštevanju konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst konvencionalnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, ki je začela veljati 2. decembra 1983, ter ob upoštevanju dodatnih predlogov sprememb in protokolov (I–V) ter dejstva, da je 8. novembra 2011 50 držav podpisalo to konvencijo, 114 držav pa je bilo držav pogodbenic,
– ob upoštevanju osnutka protokola (VI) o kasetnem strelivu z dne 26. avgusta 2011,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2008 o konvenciji o kasetnem strelivu[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o začetku veljavnosti konvencije o kasetnem strelivu in vlogi EU[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o izvajanju evropske varnostne strategije ter skupne varnostne in obrambne politike[3], svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe[4] ter svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o napredku na področju boja proti minam[5],
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker kasetno strelivo resno ogroža civiliste, saj za seboj običajno pusti veliko smrtonosno sled, in ker na območjih, kjer so nekoč divjali spori, uporaba tega streliva med civilisti povzroča številne tragične poškodbe in smrti, saj na zapuščeno neeksplodirano podstrelivo večkrat naletijo otroci in druge nič hudega sluteče nedolžne osebe;
B. ker je bila podpora večine držav članic EU, parlamentarnih pobud in organizacij civilne družbe odločilnega pomena, da se je lahko proces iz Osla uspešno končal s konvencijo o kasetnem strelivu; ker ima konvencija trenutno 66 držav pogodbenic, med katerimi je 17 držav članic EU in pet držav pristopnic;
C. ker konvencija o kasetnem strelivu prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, drugačno pridobivanje, kopičenje, zadrževanje ali posredovanje komur koli, neposredno ali posredno, pa tudi podporo, spodbujanje ali prigovarjanje kogar koli h kakršnim koli dejanjem, ki jih konvencija prepoveduje državam pogodbenicam;
D. ker konvencija o kasetnem strelivu opredeljuje žrtve kasetnega streliva kot vse osebe, ki so bile ubite zaradi kasetnega streliva ali pa so zaradi njega utrpele fizične ali psihične poškodbe, gospodarsko škodo, družbeno marginalizacijo ali bistvene kršitve pravic, zajema pa vse osebe, ki jih je kasetno strelivo neposredno prizadelo, ter njihove družine in skupnosti;
E. ker konvencija kasetno strelivo opredeljuje kot strelivo, ki je zasnovano tako, da se enote podstreliva razpršijo ali sprostijo, pri čemer vsaka enota tehta manj kot 20 kg;
F. ker konvencija o kasetnem strelivu zahteva, da se vse kasetno strelivo uniči kolikor hitro mogoče, a ne pozneje kot osem let po začetku veljave te konvencije za posamezno državo pogodbenico, pri čemer lahko države pogodbenice v izjemnih okoliščinah zahtevajo, da se obdobje podaljša za največ štiri leta;
G. ker konvencija o kasetnem strelivu vzpostavlja nove humanitarne standarde za pomoč žrtvam, med katere sodijo osebe, ki jih je kasetno strelivo neposredno prizadelo, ter njihove družine in skupnosti;
H. ker osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu v okviru konvencije o konvencionalnem orožju prepoveduje le uporabo, pridobivanje, kopičenje ali zadrževanje kasetnega streliva, proizvedenega pred 1. januarjem 1980, in po obdobju odložitve, ki lahko traja do 12 let, prepoveduje tudi nekatere druge vrste kasetnega streliva, proizvedenega 1. januarja 1980 ali pozneje, vendar z izjemo kasetnega streliva, ki ima vsaj eno od naslednjih varoval: (a) mehanizem samodejnega uničenja ali mehanizem samodejne nevtralizacije; (b) funkcijo samodejne deaktivacije; ali (c) dva ali več sprožitvenih mehanizmov, od katerih vsaj eden deluje kot mehanizem samodejnega uničenja; ker osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu med izjeme uvršča tudi kasetno strelivo, katerega mehanizem ali zasnova omogoča, da po razpršitvi v celotnem predvidenem operacijskem območju ne ostane več kot 1 % neeksplodiranih ubojnih sredstev;
I. ker se je kasetno strelivo z zgolj enim varovalnim mehanizmom izkazalo kot nezanesljivo, saj je na terenu pustilo veliko neeksplodiranega podstreliva in v zadnjih letih povzročilo številne žrtve;
J. ker osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu ne vsebuje dogovorjenega preglednega in preverljivega tehničnega standarda za stopnjo napak;
K. ker v osnutku protokola (VI) o kasetnem strelivu ni prepovedana skoraj nobena vrsta kasetnega streliva, ki je bilo uporabljeno v nedavnih sporih in za katerega se je izkazalo, da pušča resne humanitarne posledice na civilnem prebivalstvu;
L. ker osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu ni niti združljiv s konvencijo o kasetnem strelivu niti je ne dopolnjuje;
M. ker osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu nalaga obveznosti, ki so ohlapnejše od nekaterih že sprejetih nacionalnih politik;
N. ker bi utegnil osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu povzročiti pogostejšo uporabo kasetnega streliva, za katerega se ve, da civilistom povzroča nesprejemljive poškodbe, saj bi zagotovil poseben mednarodni pravni okvir za tovrstno uporabo;
O. ker bo osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu pomenil nevaren precedenčni primer v mednarodnem humanitarnem pravu, saj bo doslej prvič vzpostavil razmere, ko bodo sprejeti ohlapnejši mednarodni standardi, potem ko se je večina svetovnih držav že sporazumela o strožjih standardih, čeprav bi moralo biti mednarodno humanitarno pravo kumulativno in bi moralo civilistom zagotavljati vedno večjo zaščito;
P. ker utegne osnutek protokola (VI) o kasetnem strelivu omajati verodostojnost in škoditi ugledu konvencije o konvencionalnem orožju, saj bo ustvaril nadomestni del humanitarnega prava in ohlapnejšo normo;
Q. ker se porajajo resna vprašanja o doslednosti in tudi zakonitosti pogajanj držav podpisnic konvencije o kasetnem strelivu o nadaljnji uporabi kasetnega streliva, medtem ko konvencija zahteva opustitev uporabe vseh vrst kasetnega streliva in spodbuja k pristopu h konvenciji;
R. ker bi utegnil osnutek protokola (IV) o kasetnem strelivu omajati prizadevanja za dosego splošnega upoštevanja konvencije o kasetnem strelivu;
1. poziva vse države članice EU, naj ne sprejmejo, podprejo ali posledično ratificirajo morebitnega protokola h konvenciji o konvencionalnem orožju, ki bi dovoljeval uporabo kasetnega streliva, ki ga konvencija o kasetnem strelivu prepoveduje, ter poziva Svet in države članice EU, naj na četrti revizijski konferenci konvencije o konvencionalnem orožju od 14. do 25. novembra v Ženevi ravnajo v skladu s tem;
2. poziva vse države članice EU in države kandidatke, ki niso pogodbenice konvencije o kasetnem strelivu, naj nujno pristopijo k njej, države podpisnice te konvencije pa poziva, naj jo kolikor mogoče hitro ratificirajo;
3. poziva vse države članice EU, ki še niso pristopile h konvenciji o kasetnem strelivu, a želijo zmanjšati humanitarne posledice tega streliva, naj v obdobju pred pristopom sprejmejo odločne in pregledne nacionalne ukrepe, vključno z moratorijem na uporabo in proizvodnjo kasetnega streliva ter promet z njim, in naj kar najhitreje začnejo uničevati zaloge kasetnega streliva;
4. poziva vse države članice EU, ki so podpisale konvencijo o kasetnem strelivu, naj izkoristijo vsako priložnost za spodbujanje držav, ki niso pogodbenice te konvencije, da takoj, ko bo mogoče, pristopijo k njej, tudi na dvostranskih srečanjih, vojaških pogovorih in v večstranskih forumih ter v skladu z njihovimi obveznostmi po členu 21 konvencije, ter naj si kar najbolj prizadevajo, da bi države, ki niso podpisale konvencije, odvrnile od uporabe kasetnega streliva;
5. vse države poziva, naj se udeležijo vmesnih srečanj na temo konvencije o kasetnem strelivu, ki bodo potekala od 16. do 19. aprila 2012 v Ženevi, in tretjega srečanja držav pogodbenic, ki bo od 10. do 14. septembra 2012 v Oslu;
6. poziva države članice EU, naj sprejmejo ukrepe za začetek izvajanja konvencije, vključno z uničevanjem zalog, odstranjevanjem ostankov in zagotavljanjem pomoči žrtvam, ter prispevajo k zagotavljanju financiranja ali različnih oblik pomoči drugim državam, ki želijo izvajati konvencijo;
7. poziva Svet in Komisijo, naj poleg standardne klavzule o neširjenju orožja za množično uničevanje v pogodbe s tretjimi državami vključita tudi standardno klavzulo o prepovedi kasetnega streliva;
8. poziva Svet in Komisijo, naj dodata boj proti kasetnemu strelivu kot sestavni del v programih zunanje pomoči Skupnosti, da bi tretjim državam ponudili podporo pri uničevanju zalog in zagotavljanju humanitarne pomoči;
9. poziva države članice EU, Svet in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi tretjim državam preprečili ponujanje kasetnega streliva nedržavnim akterjem;
10. poziva države članice EU, naj pri prizadevanjih v odziv na to resolucijo ravnajo pregledno in naj javno poročajo o svojih dejavnostih po tej konvenciji;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU in držav kandidatk, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Zvezi proti kasetnemu strelivu.
- [1] UL C 16E, 22.1.2010, str. 61.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0285.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0061.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0228.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0339.