PREDLOG RESOLUCIJE o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga
15. 11. 2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Marielle Gallo, Jean-Paul Gauzès v imenu skupine PPE
Kay Swinburne Ashley Fox
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0608/2011
B7‑0610/2011
Resolucija Evropskega parlamenta o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga
Evropski parlament,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 30. septembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga (O-000226/2011 – B7‑0648/2011),
– ob upoštevanju členov 113 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost,
– ob upoštevanju Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast,
– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o digitalni agendi za prihodnost,
– ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije o prihodnosti DDV,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV,
– ob upoštevanju smernic OECD glede nevtralnosti sistema DDV,
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker vsebuje strategija EU 2020 vodilno pobudo za vzpostavitev enotnega digitalnega trga;
B. ker ostaja enotni digitalni trg EU še vedno razdrobljen, deloma zaradi davčnega sistema EU, posebej pa zaradi davkov na potrošnjo, ki se uporabljajo za izdelke in storitve;
C. ker je gospodarska kriza močno škodovala priložnostim za gospodarsko rast in ker ima digitalno gospodarstvo možnosti, da v prihodnjih letih pomembno prispeva k blaginji Evrope;
D. ker mora Evropska unija razviti zmožnosti enotnega trga, tako da olajša spletno in čezmejno trgovino med državami članicami;
E. ker Evropska komisija trenutno razpravlja o prihodnosti DDV in je treba upoštevati strategijo EU 2020;
1. poudarja, da sedanji pravni okvir, zlasti pa Priloga 3 Direktive 2006/112/ES, ovirata razvoj novih digitalnih storitev in sta posledično neskladna s cilji iz digitalne agende;
2. meni, da stopnje DDV, ki se uporabljajo za knjige, ponazarjajo pomanjkljivosti sedanje zakonodaje; ker lahko države članice uporabljajo znižane davčne stopnje za dobavo knjig v vseh fizičnih oblikah, za e-knjige pa velja standardna stopnja DDV, ki znaša najmanj 15 odstotkov; tako razlikovanje je zaradi potencialne rasti tega segmenta trga nezdržno;
3. poudarja, da mora biti Evropska unija prizadevna in preseči odpravo nedoslednosti v sedanjem pravnem okviru; prednostna naloga pri pregledu pravil o DDV mora biti spodbujanje podjetij, da razvijejo in ponujajo nove vseevropske spletne storitve;
4. kot primer navaja zakon o internetni davčni svobodi v Združenih državah Amerike, ki je začel veljati leta 1998 in ga od takrat širijo; ta zakon, ki prepoveduje zvezni in lokalnim vladam, da bi za spletno trgovino uporabljale diskriminatorno stopnjo prometnega davka, ima pomemben vpliv na e-trgovino in prispeva k ustanavljanju podjetij, ki prevladujejo na svetovnem trgu;
5. poudarja pa, da bi morala Evropska unija izdelati posebej prilagojene rešitve za lastne potrebe; meni, da bi za razvoj dejanskega enotnega trga pravo Evropske unije lahko omogočalo državam članicam, da za elektronske storitve s kulturno vsebino začasno uporabljajo zmanjšano stopnjo DDV;
6. meni, da bi ta nova kategorija, ki bi jo vključili v sedanjo Prilogo 3 Direktive 2006/112/ES, lahko vsebovala določbo o dobavi spletnih storitev (na primer televizija, glasba, knjige ali tisk) s strani izvajalcev s sedežem v EU osebam, ki imajo prav tako sedež v EU;
7. meni, da bo uporaba nižje stopnje DDV za spletne kulturne vsebine neizogibno spodbudila Evropsko unijo z ustvarjanjem, produkcijo in distribucijo na vseh platformah digitalnih vsebin;
8. opozarja na načela OECD o obdavčitvi e-trgovine, sprejeta na konferenci v Ottawi; ta načela določajo, da bi morala imeti pravila o davkih na potrošnjo, kot je DDV, za posledico obdavčitev na področju sodne pristojnosti, kjer se odvija potrošnja; v skladu z Direktivo 2008/8/ES bodo načela OECD veljala za Evropsko unijo od 1. januarja 2015;
9. meni, da bi moral biti pregled zakonodaje o DDV, ki državam članicam omogoča večjo prilagodljivost v zvezi z uporabo nižjih stopenj DDV, tesno povezan s pregledom znižanih stopenj DDV in z izvajanjem načel iz Direktive 2008/8/ES; poudarja pa, da bi bilo treba uveljaviti načelo obdavčitve v državi članici, v katero spada kupec, če naj se omogoči vsem državam članicam koristi od enotnega digitalnega trga; poudarja, da bi bilo treba s pregledom poenostaviti sistem DDV, na primer z vzpostavitvijo sistema „vse na enem mestu“ za DDV in odpravo dvojnega obdavčevanja;
10. zato poziva Komisijo, naj pretehta možnosti pregleda Direktive 2088/8/ES, da bi pred 1. januarjem 2015 zagotovila plačevanje DDV v skladu z načelom namembne države;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.