PREDLOG RESOLUCIJE o zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. decembra 2011 (2011/2546(RSP))
16. 1. 2012
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Roberto Gualtieri, Stephen Hughes, Enrique Guerrero Salom, Udo Bullmann v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0003/2012
B7‑0004/2012
Resolucija Evropskega parlamenta o zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. decembra 2011
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. in 10. decembra 2011,
– ob upoštevanju izjave voditeljev držav in vlad euroobmočja z dne 9. decembra 2011,
– ob upoštevanju t.i. šesterčka in dveh predlogov Komisije o dodatni krepitvi fiskalne discipline[1],
– ob upoštevanju trenutnega stanja pri pogajanjih o osnutku mednarodnega sporazuma o okrepljeni ekonomski uniji,
– ob upoštevanju vloge, ki so jo v imenu Parlamenta v ad hoc delovni skupini podali njegovi predstavniki,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
1. izraža pomisleke, ali je tak medvladni sporazum potreben pri odločnem takojšnjem in trajnem odzivu na finančno in gospodarsko krizo ter socialno krizo v številnih državah članicah EU, saj je večino osrednjih ciljev mogoče bolje in učinkoviteje doseči z zakonodajo EU; kljub temu je pripravljen na sodelovanje pri iskanju konstruktivne rešitve;
2. ponovno izraža podporo vlogi, ki so jo v ad hoc delovni skupini podali poslanci, ki jih je imenovala konferenca predsednikov, da bi zastopali Parlament; obžaluje, da osnutek mednarodnega sporazuma z dne 10. januarja 2012 še ne odraža predlogov Evropskega parlamenta, ter ugotavlja, da številne države članice podpirajo nekatere predloge, in bo razmislil o svojem stališču, ko bo prejel končni osnutek, pričakovan 18. januarja 2012;
3. je trdno prepričan, da se lahko monetarna unija razvije v dejansko ekonomsko in fiskalno unijo le s pomočjo metode Skupnosti; opozarja, da je EU politični projekt, temelječ na močnih skupnih institucijah in spoštovanju skupnih pravil;
4. ponovno poziva k Uniji stabilnosti in trajnostne rasti; meni, da davčna disciplina, četudi je osnova za trajnostno rast, sama po sebi ne bo prinesla okrevanja in da mora sporazum poslati jasno sporočilo, da bodo evropski voditelji na obeh frontah enako odločno ukrepali, zato vztraja pri tem, da se morajo podpisnice v sporazumu zavezati, da bodo sprejele ukrepe za spodbujanje večje konvergence in konkurenčnosti, pa tudi predloge za sklad za odkup dolga, projektne obveznice, davek na finančne transakcije v okviru zakonodaje EU ter – ob zagotavljanju fiskalne discipline – načrt za obveznice stabilnosti;
5. vztraja predvsem pri naslednjem:
– novi sporazum mora nedvoumno in izrecno sprejeti prevlado zakonodaje EU nad določbami sporazuma;
– vsi ukrepi za izvajanje sporazuma se sprejmejo v skladu z ustreznimi postopki iz temeljnih pogodb EU;
– sporazum mora biti v skladu z zakonodajo EU, predvsem kar zadeva podatke v Paktu o stabilnosti in rasti, če se podpisnice želijo zavezati ciljem, ki odstopajo od zakonodaje EU, pa je treba to storiti s pomočjo veljavnih zakonodajnih postopkov EU, pri čemer ne sme priti do oblikovanja dvojnih meril;
– spoštovati je treba demokratično odgovornost, in sicer z okrepitvijo parlamentarnega sodelovanja pri vseh vidikih evropskega gospodarskega usklajevanja in upravljanja;
– sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom mora potekati v okviru temeljnih pogodb EU, in sicer v skladu s členom 9 protokola 1 k Pogodbi;
– novi sporazum mora v pravno zavezujoči obliki vsebovati zavezo podpisnic, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bo vsebina sporazuma najpozneje v petih letih vključena v Pogodbo;
6. si pridržuje pravico uporabiti vse razpoložljive politične in pravne instrumente, da bi branil zakonodajo EU in vlogo institucij EU, predvsem če bodo sestavine končnega sporazuma nezdružljive z zakonodajo EU;
7. poudarja, da isti institucionalni, pravni in politični vidiki veljajo tudi za druge mednarodne sporazume, ki obravnavajo finančno krizo, na primer evropski mehanizem za stabilnost, zato zahteva, naj se Parlament vključi na enak način kot pri sedanjem mednarodnem sporazumu;
8. spominja Komisijo, da ima kot varuh temeljnih pogodb dolžnost v celoti izvajati institucionalno vlogo;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje voditeljem držav in vlad, predsedniku Sveta, predsedniku euroskupine, Komisiji in Evropski centralni banki.
- [1] Uredba o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah COM(2011)0819 končno in Uredba o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov COM(2011)0821 končno.