Predlog resolucije - B7-0012/2012Predlog resolucije
B7-0012/2012

PREDLOG RESOLUCIJE o sklepih zasedanja Evropskega sveta z dne 8. in 9. decembra 2011 o osnutku mednarodnega sporazuma o uniji fiskalne stabilnosti (2011/2546(RSP))

16. 1. 2012

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Søren Bo Søndergaard, Jean-Luc Mélenchon, Miguel Portas, Marisa Matias, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Paul Murphy, Cornelis de Jong, Willy Meyer, Patrick Le Hyaric, Mikael Gustafsson, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marie-Christine Vergiat, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2011/2546(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0012/2012
Predložena besedila :
B7-0012/2012
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0012/2012

Resolucija Evropskega parlamenta o sklepih zasedanja Evropskega sveta z dne 8. in 9. decembra 2011 o osnutku mednarodnega sporazuma o uniji fiskalne stabilnosti (2011/2546(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev držav in vlad območja evra z dne 9. decembra 2011,

–   ob upoštevanju osnutka mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker fiskalni pakt ne obravnava glavnih elementov, ki so pripeljali do krize, namreč liberalizacije, deregulacije in pretiranega opiranja na finančne trge, naraščajočih makroekonomskih razhajanj v območju evra in izvajanje neoliberalnih politik;

B.  ker pomenijo ukrepi, ki so jih predlagali voditelji držav in vlad, nadaljevanje neuspešnih politik in ostajajo temeljni vzroki finančne in gospodarske krize nerešeni, zlasti trajajoča deregulacija ključnih gospodarskih sektorjev in naraščajoča makroekonomska razhajanja v območju evra;

C. ker se je odvisnost od finančnih trgov kljub uničujočim posledicam od začetka finančne krize še povečala; ker se to lahko prekine le z javnim nadzorom bank in tako, da Evropska centralna banka odobri posojila z nizkimi obrestnimi merami;

D. ker s predlaganim fiskalnim paktom odločitve o fiskalni politiki ne bodo več stvar demokratično izvoljenih vlad držav članic in demokratičnega nadzora prebivalcev Evrope, vključno z nacionalnimi parlamenti, in se bo oblikoval trajni okvir varčevalnih ukrepov;

E.  ker so vlade po vsej Evropi sprejele navodila finančnih trgov in zato svoje politične predloge prilagodile izključno zadovoljevanju teh trgov;

F.  ker so predpisi, ki veljajo za evro, opredeljeni v veljavnih pogodbah in jih brez sprememb teh pogodb ni možno spremeniti;

G. ker se pomanjkanje zaupanja ljudi v države članice in institucije EU poglablja in vodi do naraščajoče krize demokracije in legitimnosti EU;

H. ker zaradi politike EU ljudje EU vedno bolj doživljajo kot grožnjo njihovemu ekonomskemu in socialnemu blagostanju, kot vir naraščajoče negotovosti delovnih mest in prihodkov, kot pospeševalca neenakosti in krivic ter oviro pred popolno demokracijo, in bi se lahko poslabšali nacionalistični umiki, okrepile ksenofobične ideje in zelo zmanjšala udeležba na volitvah, vključno z evropskimi volitvami;

1.  meni, da bodo ukrepi Evropskega sveta poglobili svetovno krizo kapitalizma;

2.  močno nasprotuje mednarodni pogodi o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji in nedavne spremembe strukture te unije (gospodarsko upravljanje, evropski semester, pakt za evro plus); je prepričan, da te spremembe pomenijo skrajno nazadnjaški, nedemokratični in ekstremno liberalni odziv na sedanjo krizo;

3.  opozarja, da se osnutek mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji osredotoča na iste instrumente, ki so privedli do krize, namesto da bi gospodarski razvoj EU 27 preusmeril tako, da bi v celoti vključeval družbeno-ekonomsko rast (vključno z več in boljšimi delovnimi mesti), socialno kohezijo (zlasti boj proti revščini, razlike v dohodkih in brezposelnost) in okoljsko zaščito, ter z neupoštevanjem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov povečuje pomanjkanje demokratične legitimnosti obstoječe politike;

4.  nadalje meni, da bo osnutek mednarodne pogodbe institucionaliziral varčevalne ukrepe in se odpovedal načelu demokratičnih enakih pravic vseh 27 držav članic, kar bo neizogibno poglobilo krizo, zamajalo življenjski standard večine ljudi v EU in povečalo neenakost med državami članicami, razdelilo Evropo ter vodilo do EU več hitrosti, kar bo potekalo v procesu, ki bo ne samo ogrozil obstoj evra, ampak morda EU kot celote;

5.  vztraja, da razprava o načinih reševanja gospodarske krize ne bi smela potekati samo v institucijah EU in vladah držav članic EU, marveč bi vanjo morali vključiti civilno družbo, sindikate, brezposelne in druge iz družbe izključene dele evropskih družb; poziva k obsežni razpravi med narodi Evrope o tem, kaj pričakujejo od EU in o njenih ciljih;

6.  meni, da tako obsežne obveze, ki jih predvideva osnutek mednarodne pogodbe, terjajo najširša možna posvetovanja z ljudmi v obliki referendumov, skladno z nacionalnimi predpisi; vztraja, da morajo ti referendumi potekati brez političnega vmešavanja Evropske komisije;

7.  ugotavlja, da vsaka sprememba irske ustave zahteva referendum; in da so proračunske pristojnosti z irsko ustavo podeljene irskemu parlamentu in vladi, ter da je zato v primeru prenosa proračunskih pristojnosti potrebna sprememba ustave;

8.  meni, da morajo vlade v tistih državah članicah, kjer referenduma ni mogoče imeti, ljudem dati možnost odločanja o ratifikaciji tega osnutka pogodbe z javnimi posvetovanji;

9.  poudarja, da je treba vse prihodnje spremembe pogodb EU sprejeti v skladu z rednim postopkom za spremembo pogodb; zavrača vsako uporabo pospešitve postopka;

10. meni, da je glasovanje o alternativnih fiskalnih politikah, ki so jih predložile politične stranke, bistvo demokracije v državah članicah, in da bo osnutek mednarodne pogodbe občutno zmanjšal možnost vseh v prihodnje izvoljenih vlad za izvajanje lastnih politik; in sicer ne samo glede fiskalne in gospodarske politike, ampak tudi glede družbenih, izobraževalnih in kulturnih zadev, in da to spodkopava temelje načela subsidiarnosti;

11. nasprotuje prenosu novih pristojnosti za poseganje v proračunsko politiko držav članic na Sodišče Evropske unije in na Evropsko komisijo;

12. ugotavlja, da so pravila, ki urejajo evro, zapisana v veljavnih pogodbah EU, in da tega brez sprememb veljavnih pogodb ni možno spremeniti;

13. obžaluje pravno in politično zmedo, povezano s tem osnutkom mednarodne pogodbe, saj konkretnega in javnega osnutka pogodbe ni;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.