PREDLOG RESOLUCIJE o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem (2012/2511(RSP))
14. 2. 2012
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Hannes Swoboda, Sylvie Guillaume, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Csaba Sándor Tabajdi, Kinga Göncz v imenu skupine S&D
Guy Verhofstadt, Renate Weber, Louis Michel, Alexander Alvaro, Sonia Alfano, Ramon Tremosa i Balcells, Kristiina Ojuland, Sophia in ’t Veld v imenu skupine ALDE
Daniel Cohn-Bendit, Rebecca Harms, Judith Sargentini, Rui Tavares, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
Cornelia Ernst, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0095/2012
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem (2012/2511(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki obravnavajo spoštovanje, spodbujanje in zaščito temeljnih pravic,
– ob upoštevanju madžarske ustave, ki jo je 18. aprila 2011 sprejel parlament Republike Madžarske in je začela veljati 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: nova ustava), ter prehodnih določb madžarske ustave, ki jih je parlament sprejel 30. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: prehodne določbe),
– ob upoštevanju mnenj Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) št. CDL(2011)016 in CDL(2011)001 o novi madžarski ustavi in treh pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopka njene priprave,
– ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih in z dne 5. julija 2011 o prenovi madžarske ustave,
– ob upoštevanju Sporočila Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji z naslovom Spoštovanje in spodbujanje vrednot, na katerih temelji Unija (COM(2003) 606 končno),
– ob upoštevanju skupine na visoki ravni za svobodo in pluralizem medijev, ki jo je ustanovila podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes oktobra 2011,
– ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije med plenarno razpravo Evropskega parlamenta dne 18. januarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem, pa tudi predstavitve v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 9. februarja 2012,
– ob upoštevanju odločitve Evropske komisije z dne 17. januarja 2012, da sproži pospešene postopke za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v zvezi z neodvisnostjo njene centralne banke in organa za varstvo podatkov ter z ukrepi na področju sodstva,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 2 PEU, na jasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter na priznavanju pravne vrednosti teh pravic, svoboščin in načel, kar bo Evropska unija še dodatno podkrepila z bližnjim pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;
B. ker so sedanje države članice, države, ki se pridružujejo, ter Evropska unija dolžne zagotoviti, da so vsebina in postopki zakonodaje držav članic skladni s pravom in vrednotami EU, kakor so opredeljeni zlasti v köbenhavnskih merilih, Listini o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter da črka in duh sprejete zakonodaje nista v nasprotju s temi vrednotami in instrumenti;
C. ker je Madžarska 18. aprila 2011 sprejela novo ustavo, njeno sprejetje in nekatere določbe v njej pa je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 5. julija 2011 kritiziral in madžarsko vlado pozval, naj obravnava vprašanja in pomisleke, ki jih je izrazila Beneška komisija, Evropsko komisijo pa, naj temeljito pregleda in analizira novo ustavo in temeljne zakone, ki jih ta določa, ter preveri, ali so skladni s črko in duhom pravnega reda Evropske unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;
D. ker sprejetje temeljnih zakonov zbuja pomisleke glede več področij, zlasti glede neodvisnosti sodstva, neodvisnosti centralne banke, neodvisnosti organa za varstvo podatkov, poštenih pogojev v politični tekmi in političnem menjavanju, pa tudi glede zakona o stabilnosti, ki sistem obdavčitve dohodkov pogojuje z dvotretjinsko večino, ter temeljnih zakonov, ki sedanji večini podeljuje izključno pravico, da imenuje uradnike za nenavadno dolgo obdobje, kar vpliva na zmožnost vladanja prihodnjih vlad;
E. ker bosta imela nova predsednica nacionalne sodne oblasti in glavni tožilec pravico, da bosta zadeve dodeljevala sodiščem, s čimer bo kršeno načelo pravice do dostopa do sodišča in do poštenega sojenja in načelo neodvisnosti sodstva;
F. ker je bilo skladno z novo ustavo in njenimi prehodnimi določbami vrhovno sodišče preimenovano v kurijo, šestletni mandat nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča pa je po dveh letih predčasno končan;
G. ker nova ustava znižuje obvezno upokojitveno starost za sodnike in tožilce, z izjemo predsednika kurije in glavnega tožilca, z dosedanjih 70 na 62 let, kar je lahko diskriminatorno in bo povzročilo upokojitev približno 300 sodnikov, to pa pomeni resno vmešavanje v neodvisno delovanje sodstva;
H. ker je bil skladno z določbami nove ustave prejšnji sistem štirih parlamentarnih komisarjev skrčen samo na enega, zaradi česar je bil predčasno končan šestletni mandat komisarja za varstvo osebnih podatkov in svobodo informiranja, njegove pristojnosti pa prenesene na novoustanovljeni organ, kar pomeni grobo vmešavanje v njegovo neodvisnost;
I. ker je madžarski parlament sprejel več retroaktivnih zakonov, s čimer je prekršil eno od temeljnih načel evropskega prava, tj. prepoved retroaktivne veljave;
J. ker nedavno sprejeta zakonodaja o cerkvah in veroizpovedih vsebuje neobičajno restriktivna pravila glede registracije cerkva, saj določa, da je za registracijo potrebna odobritev parlamenta z dvotretjinsko večino;
K. ker so bile skladno z določbami ustave bistveno okrnjene pristojnosti madžarskega ustavnega sodišča glede revizije zakonodaje, ki se nanaša na proračun;
L. ker se veliko število zadev podrobno ureja s temeljnimi zakoni, ki zahtevajo dvotretjinsko večino, med drugim tudi vprašanja, ki bi jih bilo treba prepustiti rednim političnim procesom in o katerih navadno odloča navadna večina, kar povzroča zaskrbljenost, kot je v svojem poročilu zapisala Beneška komisija;
M. ker je podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding poudarila namero Evropske komisije, da preveri, ali nova organizacija sodstva na Madžarskem vpliva na njegovo neodvisnost; ker sta podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes in vodja skupine na visoki ravni za svobodo in pluralnost medijev Vaira Vike Freiberga večkrat izrazili pomisleke glede svobode in pluralnosti medijev na Madžarskem;
N. ker je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso 18. januarja 2012 poudaril, da so bili izraženi pomisleki ne le glede pravnih vidikov, temveč tudi glede kakovosti demokracije na Madžarskem, in madžarske oblasti pozval, naj ne spoštujejo načel demokracije in svobode zgolj načelno, temveč naj jih izvajajo tudi v praksi ter v političnem in družbenem življenju na Madžarskem;
O. ker je Evropska komisija 17. januarja 2012 sprožila postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski glede treh vprašanj: neodvisnosti madžarske centralne banke, znižanja obvezne upokojitvene starosti za sodnike, ki ga določa madžarska ustava, in neodvisnosti nadzornega organa za varstvo podatkov, madžarske organe pa zaprosila za dodatne informacije v zvezi z vprašanjem neodvisnosti sodstva;
P. ker je Evropski parlament v poročilu o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009)– učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (2009/2161(INI)) pozval k nadaljnjim ukrepom po sporočilu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji iz leta 2003, da bi opredelili pregledne in skladne načine obravnavanja morebitnih kršitev človekovih pravic in ustrezno uporabljali člen 7 PEU na osnovi novega ustroja temeljnih pravic;
Q. ker je madžarska vlada, zlasti madžarski ministrski predsednik, v pismu Komisiji in v govoru Evropskemu parlamentu sporočil pripravljenost, da obravnava probleme, zaradi katerih je bil sprožen postopek za ugotavljanje kršitev, spremeni zadevno zakonodajo in sodeluje z evropskimi institucijami tudi po tem, ko bodo sodni postopki končani;
R. ker je vloga Evropskega parlamenta spremljanje spoštovanja temeljnih pravic, svoboščin in načel v vseh 27 državah članicah, kot je zapisano v evropskem pravnem redu;
1. izraža resno zaskrbljenost glede razmer na Madžarskem v zvezi z izvajanjem demokracije, načeli pravne države, spoštovanjem in zaščito človekovih in socialnih pravic, sistemom zavor in ravnovesij, enakostjo in nediskriminacijo;
2. poziva madžarsko vlado, naj v skupnem interesu madžarskih državljanov in Evropske unije spoštuje priporočila, ugovore in zahteve Evropske komisije, Sveta Evrope in Beneške komisije glede prej omenjenih vprašanj ter ustrezno spremeni zadevno zakonodajo, pri tem pa naj spoštuje temeljne vrednote in standarde Evropske unije;
3. je seznanjen z zavezanostjo Evropske komisije, Sveta Evrope in Beneške komisije, da temeljito pregledajo skladnost madžarske zakonodaje ne le s črko, temveč tudi z duhom evropskega prava;
4. poziva Evropsko komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj tesno spremlja morebitne spremembe in izvajanje omenjene zakonodaje in njeno skladnost s črko in duhom Evropskih pogodb ter naj izvede temeljito študijo, da zagotovi
a. popolno neodvisnost sodstva, zlasti z zagotovitvijo, da pri ureditvi nacionalne sodne oblasti, javnega tožilstva in sodišč ne bo političnega vmešavanja, ter da ne bo mogoče samovoljno skrajšati mandata neodvisno imenovanih sodnikov;
b. da bo madžarska narodna banka spoštovala evropsko zakonodajo;
c. ponovno vzpostavitev institucionalne neodvisnosti varstva podatkov in svobode obveščanja, ki naj bosta zagotovljeni v besedilu zakona in z njegovim izvajanjem;
d. ponovno vzpostavitev pravice ustavnega sodišča do pregleda vse zakonodaje, vključno s pravico do pregleda proračunske in davčne zakonodaje;
e. da bo svoboda in pluralnost medijev zagotovljena v besedilu madžarskega zakona o medijih in z njegovim izvajanjem, zlasti glede sodelovanja predstavnikov civilne družbe in opozicije v svetu za medije;
f. da bo novi volilni zakon spoštoval evropske demokratične standarde in načelo političnega menjavanja;
g. da bo pravica do demokratične dejavnosti politične opozicije zagotovljena v institucijah in zunaj njih;
h. da bo zakon o cerkvah in veroizpovedih spoštoval osnovna načela svobode vesti in ne bo pogojeval registracije cerkva z odobritvijo dvotretjinske večine v madžarskem parlamentu;
5. poziva Evropsko komisijo, naj zahteva mnenje Beneške komisije glede zakonodajnega svežnja, ki ga sestavljajo nova ustava, prehodne določbe in temeljni zakoni, ter naj glede tega še naprej sodeluje s Svetom Evrope;
6. naroči Odboru za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, naj skupaj z Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Beneško komisijo še naprej spremlja, ali in kako se izvajajo priporočila Komisije in Evropskega parlamenta iz točke 4 te resolucije, ter naj svoje ugotovitve predstavi v poročilu;
7. naroči konferenci predsednikov, naj v luči poročila iz točke 6 preuči, ali naj sproži potrebne ukrepe, vključno s tistimi iz člena 74e Poslovnika / člena 7.1 PEU;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice, OVSE in generalnemu sekretarju OZN.