PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Nigeriji (2012/2550(RSP))

7.3.2012

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Fiorello Provera, Rolandas Paksas, Lorenzo Fontana, Oreste Rossi, Claudio Morganti, Mara Bizzotto, Nikolaos Salavrakos, Niki Cavela (Niki Tzavela) v imenu skupine EFD

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0131/2012

B7‑0134/2012

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nigeriji (2012/2550(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Nigeriji in verski svobodi,

–   ob upoštevanju člena 18 splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju člena 18 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–   ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

–   ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. decembra 2011 in 22. januarja 2012,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je bilo 20. januarja 2012 v mestu Kano na severu države v usklajenih bombnih in strelskih napadih radikalne islamske skupine Boko Haram ubitih najmanj 186 ljudi, kar je bil najbolj smrtonosen napad, ki ga je izvedla ta skupina od začetka vstaje leta 2009 po uboju njenega ustanovitelja in vodje Mohameda Jusufa, da bi strmoglavila demokracijo v Nigeriji;

B.  ker je omenjena islamistična skupina vse pripadnike južne krščanske in animistične skupnosti opozorila, naj zapustijo severne države, ter zahtevala izvajanje šeriatskega prava v vsej Nigeriji, od začetka leta 2012 pa je v napadih, za katera naj bi bila odgovorna ta skupina, umrlo najmanj 200, leta 2011 pa več kot 500 ljudi;

C. ker je ta skupina 4. marca 2012 kristjanom napovedala vojno in izjavila, da bo izvedla vrsto „usklajenih“ napadov, da bi zatrla vse pripadnike krščanske skupnosti, ki živijo na severu države;

D. ker sta 26. februarja 2012 dva samomorilska bombna napadalca iz te skupine sprožila strelivo, nameščeno v avtu pred cerkvijo v mestu Jos, pri čemer so življenje izgubile tri osebe, 38 pa jih je bilo ranjenih, medtem ko so 21. februarja 2012 domnevni islamski ekstremisti izvedli bombni napad pred cerkvijo v mestu Suleja, pri čemer je bilo ranjenih pet oseb;

E.  ker se država sooča z ogromnim valom etničnega sovraštva, k čemur spodbuja medsektaško nasilje, ki ga centralna vlada predsednika Goodlucka, ki je priznal, da so nemiri hujši v primerjavi z državljansko vojno v 60-ih letih prejšnjega stoletja, le stežka obvladuje;

F.  ker so bile zahtevane reforme nigerijskih varnostnih sil, potem ko je iz zapora po 24-ih urah priprtja 14. januarja pobegnil eden od glavnih osumljencev bombnega napada skupine Boko Haram na božični dan, v katerem je življenje izgubilo 44 oseb;

G. ker se je nigerijska vlada na nasilno vstajo odzvala z okrepitvijo varnosti v prestolnici Abuji, aretacijo na ducatov osumljencev, uvedbo policijskih ur in razglasitvijo stanja izrednih razmer v nekaterih delih štirih severnih zveznih držav;

H. ker je ena od glavnih ovir, ki nigerijski vladi onemogoča učinkovitost v boju proti skupini Boko Haram, pomanjkanje informacij o strukturi, vodstvu in ideologiji skupine, zaradi česar je nekatere posameznike težko osamiti;

I.   ker ima Nigerija 160 milijonov prebivalcev, ki so razdeljeni na kristjane na jugu in muslimane na severu;

J.   ker velja mesto Jos za versko razmejitveno črto med severom in jugom;

1.  obsoja brutalne napade na krščanske skupnosti ter poziva nigerijsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi odpravila problem islamske bojevitosti v severni Nigeriji;

2.  poudarja potrebo po večji preglednosti in odločnosti nigerijskih varnostnih sil, da bi izsledile in prijele osumljence, vpletene v sektaške napade, ter po sprejetju ukrepov za zaščito prostorov opravljanja krščanskega bogoslužja in krščanske skupnosti na celotnem ozemlju Nigerije, zlasti na severu;

3.  odločno poziva mednarodno skupnost, naj nemudoma sprejme ukrepe za podprtje temeljnih pravic in svoboščin krščanskih skupnosti v Nigeriji ter v državah severne in zahodne Afrike;

4.  poudarja, da Nigerija potrebuje verske voditelje, ki se bodo borili proti tistim, ki hujskajo k nasilju, in da mora vzpostaviti temelje za strpnost in razumevanje med različnimi verskimi skupnostmi;

5.  poziva nigerijsko zvezno vlado, naj sprejme konkretne nujne ukrepe, s katerimi bo podprla medetnični in medverski dialog, ter pozdravlja pobudo predsednika Jonathana Goodlucka o srečanju verskih voditeljev in vodij skupnosti;

6.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj podpira prizadevanja nigerijskih oblasti za učinkovit boj proti islamski vstaji;

7.  poziva Komisijo, naj usklajuje svoja prizadevanja z Združenimi državami Amerike in drugimi donatorji, da bi dodelila razvojno pomoč za ustvarjanje delovnih mest na območjih, ki jih je sektaško nasilje najbolj prizadelo;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije, generalnemu sekretarju in generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.